Ljubljana
MGML
Jaka Babnik: Pygmalions
Del v Srbiji (27. 3.1999) sestreljenega "nevidnega aviona" F-117A. Operacijo je NATO poimenoval "Operation Noble Anvil", v Jugoslaviji pa so jo pogosto poimenovali/preimenovali "Operation Merciful Angel”. © Jaka Babnik

Galerija Jakopič

Slovenska cesta 9
1000 Ljubljana

T 01 42 54 096
E galerija.jakopic@mgml.si

Informacije in rezervacije terminov:
T 01 24 12 500
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

Odrasli: 3 €
Študenti, dijaki, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 2 €
Družinska vstopnica: 7 €
ICOM, PRESS, SMD, študenti UL ALUO, VIST, NTF – OTGO, Fakulteta za dizajn: brezplačno

Vabljeni k vpisu v Krog prijateljev Galerije Jakopič. V letu 2019 si ob plačilu članarine 9 € zagotovite prost vstop na vse razstave, vabilo na ekskluzivne dogodke, popust na vse galerijske publikacije in še več.

Jaka Babnik: Pygmalions

15. 10. 2019–31. 12. 2019

Razstavni projekt Jake Babnika Pygmalions je nekakšen poskus razmisleka o razmerju, ki vselej nastaja med fotografijo, fotografiranim objektom in specifičnim jezikom posredovanja, ki ga vzpostavlja sam medij razstave.

Jaka Babnik, ki v galerijskem in institucionalnem kontekstu razstavlja od leta 2007, je – predvsem zaradi tendenc strokovne javnosti po formalnem umeščanju umetniških praks – prejel oznako "fotograf", čeprav je to oznako tako na vsebinskem kot na formalnem nivoju vselej presegal. Formalna kategorizacija je vedno nehvaležna, saj umetnika kot profesionalca, predvsem pa njegove vsebinske usmeritve, potisne v kontekst čistega formalizma. Prav to ozadje je bilo nekakšno izhodišče za pripravo razstave Pygmalions, ki se na formalnem nivoju še vedno dotika področja fotografije, a poskuša to neposredno preizprašati z vnosom razmerja fotografija – objekt – gledalec.

Na vsebinskem nivoju pa gre Babnik še korak dlje, saj z razstavno strategijo ne le poskuša relativizirati fotografsko podobo kot tako, pač pa z direktno eliminacijo oziroma rekontekstualizacijo podobe vzpostavlja napetost med razumevanjem fotografije kot dokaza resnice in fotografijo, ki služi kot orodje za ustvarjanje fantazije. Prav ta horizontalni in vertikalni preplet se kaže kot umetnikov razmislek o vlogi tradicionalnih fotografskih tehnik in procesov, o njihovi povezavi z drugimi izraznimi mediji in o tem, kako delujejo v kontekstu razstave kot medija.

Razstavne strategije, značilne predvsem za umetnost devetdesetih, so postale samoumeven del umetnostnega žargona, predvsem pa ustaljen način delovanja v sodobni umetnosti. Čeprav naj bi razstavne strategije predstavljale poglobljen premislek in nekakšen smiseln sklop postopkov, ki omogočajo optimalno predstavitev umetniškega dela in razstave kot celote, so entitete umetnostnega sistema po nekakšnem "naravnem zakonu prevlade in interesa" začele vstopati druga v drugo in se medsebojno izpodrivati. Zaradi različnih usmeritev razstavnih strategij služi umetniško delo v odnosu do razstave kot celote velikokrat zgolj za nekakšno "ilustracijo". Čeprav so umetniška dela večinoma večplastna in omogočajo različne ravni refleksije, so žal velikokrat "stisnjena" na ozek teritorij izbranega metadiskurza. Prav hegemonija formalnih, teoretskih, filozofskih in geopolitičnih postavk ali prikritih ekonomskih usmeritev, ki delujejo kot "nadpomenski" razstavni koncepti, je privedla do tega, da gledalec k umetniškemu delu pristopa z vnaprejšnjimi pričakovanji in zahtevami.

V luči razmišljanja Igorja Zabela o razstavnih strategijah je vsaka razstava globalna ideja, smiseln sklop postopkov in prijemov, ki naj zagotovijo, da bo delo videl pravi gledalec, in to na pravi način. In zelo neposredno o tem govori tudi razstavni projekt Pygmalions, ki se v svoji notranji logiki ne ukvarja s splošno problematiko razstavljanja kot tako, marveč se omejuje na partikularno razmerje, triado, ki nastaja med fotografijo, objektom in gledalcem. Tak pristop zavestno odpravlja dualizem med delom in razstavljanjem; delo zdaj ni več avtonomna danost, ki ji je treba poiskati ali urediti primerno okolje, marveč se dogaja prav v napetih in dinamičnih razmerjih med objekti, podobami, prostorom, gledalcem, kustosom in institucionalnim okvirom. Prav zaradi eksplikacije teh razmerij je ta predlagani umetniški projekt neposredna kritika ideje o "nevtralnosti" in "avtonomnosti" umetniške produkcije in tudi njenega konteksta. Avtor, delo, kustos, prostor, občinstvo in institucije niso abstraktne entitete, marveč so določene z ideološkimi, političnimi, razrednimi, spolnimi, jezikovnimi in drugimi dejavniki in njihovimi protislovji. Umetniško delo je vselej nekakšen način spoznavanja življenja, našega okolja, ki se zrcali skozi različne pojave, ki obkrožajo umetnika. Ti niso le brezoblična gmota, temveč so struktura, sistem odnosov, ki ga umetnik s svojim delom konstituira. In prav sistem odnosov, ki se vzpostavlja med posameznimi entitetami umetnostnega sistema, oziroma njegova neuravnoteženost je eden izmed razlogov, da razstava Pygmalions poskuša spregledati prevlado metadiskurzov oz. ideologij, ki jih fotografska podoba oz. objekt nosita, ter se osredotoča predvsem na preizpraševanje posameznih objektov in podob kot takih.

V tem kontekstu je zagotovo ključen izbor objektov, ki jih skozi fotografsko podobo Babnik obravnava. Vsak izmed predstavljenih objektov oz. podob na razstavi nosi zelo specifično simbolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do konteksta, v katerem se je sam objekt "znašel". Na ta način Babnik ne obravnava izključno fizične pojavnosti objekta, temveč predvsem njegovo idejno in simbolno vrednost, ki je zapisana v določenem družbenem kontekstu. Predstavljeni objekti tako reprezentirajo različna časovna obdobja, različne geopolitične prostore in različne družbene strukture. Babnik vseskozi vzpostavlja razmerje med tistim, čemur je gledalec priča na likovni ravni, in čisto idejo oz. simbolnim pomenom objekta. Rdeča nit predstavljenih objektov torej ni koncept razstave, ne njen formalni vidik, temveč to, da vsak izmed predstavljenih objektov bodisi s svojo likovno, idejno bodisi simbolno vrednostjo izraža element sreče, ki pa ga je vselej mogoče prepoznati izključno v odnosu do gledalčeve izkušnje tega istega predmeta.

Razstava se posledično ukvarja tudi z idejo sreče, kot jo razumemo danes; ta se je v zahodni kulturi dokončno vzpostavila v 18. stoletju, in sicer s preobrazbo in zmanjševanjem moči cerkve v odnosu do posameznika. Vzpostavitev sreče kot take ni več izključno vezana na religiozni vidik posameznika, temveč na okrepitev pomena svobodne volje in na poudarjanje razuma. Vse od 18. stoletja naprej se je sreča oblikovala v odnosu do ideje napredka na različnih področjih življenja, pa naj gre za elemente izobraževanja, znanosti, umetnosti, tehnologije, ekonomije ali politike, in prav te vidike skozi fotografski objektiv razkriva tudi Jaka Babnik v projektu Pygmalions.

Umetniško delo in razstava kot celota se tako konstituirata v odnosu do gledalca in njegove percepcije, česar razstava kot jezik posredovanja prav zato ne sme spregledati. Bolj ko razstava deluje kot formalni ali vsebinski monolit, bolj je gledalčeva percepcija okrnjena. S tem se posamezno umetniško delo – ali razstava kot celota – skrči na dojemanje izključno skozi prizmo forme ali vsebine namesto njunega prepleta. O tem razmerju pa nekako govori tudi razstava Pygmalions. Predstavljena umetniška dela, katerih konteksti so popolnoma različni, so v luči umetnikove izbire medija izredno precizna in kažejo na zavedanje njegovega pomena v odnosu do konceptualnih izhodišč. Čeprav to ni vsakokrat fotografija. Prav zaradi teh razponov razstavni projekt ustvarja nekakšno napetost in se poigrava z gledalčevo percepcijo, ki je nerazdružljivo povezana z njegovim védenjem, spominom ali racionalno, emotivno in estetsko izkušnjo.

—Tevž Logar

Kolofon

Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane
Fotograf: Jaka Babnik
Kustos: Tevž Logar
Strokovna sodelavka: Marija Skočir
Projekt je omogočila: Mestna občina Ljubljana

Galerija Jakopič

Slovenska cesta 9
1000 Ljubljana

T 01 42 54 096
E galerija.jakopic@mgml.si

Informacije in rezervacije terminov:
T 01 24 12 500
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

Odrasli: 3 €
Študenti, dijaki, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 2 €
Družinska vstopnica: 7 €
ICOM, PRESS, SMD, študenti UL ALUO, VIST, NTF – OTGO, Fakulteta za dizajn: brezplačno

Vabljeni k vpisu v Krog prijateljev Galerije Jakopič. V letu 2019 si ob plačilu članarine 9 € zagotovite prost vstop na vse razstave, vabilo na ekskluzivne dogodke, popust na vse galerijske publikacije in še več.

Novice

Eni iščejo srečo v ljubezni, drugi pri delu, pri prodaji, tretji iščejo srečo z vremenom … Mi pa iščemo vse vas, ki poskušate srečo pri igrah na srečo.

28. marec 2019
Galerija Jakopič