Ljubljana
MGML
Arheološki park Emona
Emonska hiša © Andrej Peunik

Arheološki park Emonska hiša
Mirje 4
1000 Ljubljana

Arheološki park Zgodnjekrščansko središče
Erjavčeva 18
(ob Cankarjevem domu in osnovni šoli Majde Vrhovnik)
1000 Ljubljana

Information and reservations:
T 1 24 12 500
T 01 24 12 506
E info@mgml.si, prijava@mgml.si

Od 2. junija odprto ob sobotah in nedeljah med 10.00 in 18.00.

Vstopnica za pot Emona – po rimski Ljubljani:
Odrasli: 4 €
Študenti, dijaki in otroci, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 2,5 €
Družinska karta: 12 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS; SMD: brezplačno

Arheološki park Emona

Stalna razstava

Posebno mesto v zgodovini poselitve Ljubljane zaseda obdobje rimske Emone, katere sledi so se ohranile v samem mestnem jedru vse do današnjih dni.

Podaj se na pot po 2000 let stari dediščini Ljubljane! Pot po današnji Ljubljani te lahko odpelje dlje, kot si misliš! Pripelje te v čas Emone, v mesto, ki je živelo od 1. do začetka 6. stoletja.

Odkrij starodavne mestne skrivnosti na krožni poti po rimski Ljubljani. Obišči Emono! Vstopi v hišo iz časa Rimljanov. Poišči prvo krstilnico. Dotakni se rimskega obzidja. Spoznaj, kako so živeli prebivalci Emone, kako so se varovali, kako so se greli in kje so se družili, po katerih cestah so potovali in kje so pokopavali svoje bližnje.

Pojdi na pot po 10 točkah mesta, kakršno je bilo od 1. do 6. stoletja. Vstopi v arheološka parka Emonska hiša, Zgodnjekrščansko središče in obišči Rimski zid, kjer te v zeleni oazi sredi mesta čakajo najlepše ostaline rimske Emone.

Načrtuj svoj obisk AP Emona in preveri odpiralni čas.
Vstopnice z zemljevidom in družinskim vodnikom za pot Po rimski Ljubljani so na voljo v Mestnem muzeju Ljubljane, Gosposka 15.

AP Emonska hiša

V parku so na ogled arhitekturni ostanki, ki so bili nekoč deli vsakdanjega življenja Emoncev: sobe za počitek in druženje, vhodi v hišo z ene od emonskih cest, kanali, v katere so odplakovali umazanijo. Tu so pred 2000 leti kuhali, jedli, spali, se veselili in jezili ljudje, nam podobni, a tudi različni - morda še najbolj prav v malih podrobnostih vsakdanjega življenja.

Izkopavanja na področju parka Emonska hiša (prej Jakopičev vrt) so tekla v letih 1963-1964 in odkrila stanovanjsko zgradbo, ki je nekoč stala v mestu Emona. Danes so v parku na ogled ostanki te hiše s konca četrtega in začetka petega stoletja. Glede na kakovostno stavbno opremo (tlaki, mozaik, ogrevanje) je tu prebivala premožna in ugledna rimska družina.

Osrednji bivalni prostor je bila t.i. letna soba, tlakovana z dvobarvnim geometričnim mozaikom; mozaike so si takrat lahko privoščili le premožni. Na drugi strani hodnika je bil vhod v t.i. zimsko sobo z ohranjenim sistemom hipokavstnega ogrevanja. Topel zrak je bil speljan iz kurišča v sosednjem prostoru pod tlak zimske sobe; poleg tal je ogreval tudi stene, ki so bile za boljšo toplotno prevodnost zgrajene iz votlih zidakov. Stavba je imela tudi priključek na kanalizacijski sistem: odpadna voda je iz zgradbe odtekala po kanalčkih, prekritih s kamni, v večji, zbirni kanalizacijski kanal (kloako), ki je tekel pod bližnjo cesto in vodil v Ljubljanico.

AP Zgodnjekrščansko središče

V 4. in 5. stoletju je bila nekdanja emonska hiša središče kristjanov. Na območju ene zazidalne parcele med pravokotno prepletenimi cestami Emone so bili urejeni prostori krstilnice in krščanske bazilike, prve na tem območju.

Na Erjavčevi cesti, nasproti Cankarjevega doma, je arheološki park Zgodnjekrščansko središče. Tu so arheološka izkopavanja odkrila rimsko stanovanjsko zgradbo. Kot večina emonskih hiš je bila zgrajena v začetku prvega stoletja našega štetja. V skoraj 500 letih svojega obstoja je bila večkrat prezidana. Prva večja prezidava se je zgodila na začetku četrtega stoletja, ko so obnovili tlake, uredili hipokavstno ogrevanje in prizidali tri bazenčke, kar kaže, da so stavbo morda spremenili v zasebno kopališče.

V drugi polovici četrtega stoletja je bil del hiše prezidan v zgodnjekrščansko molilnico. Velika sprememba se je zgodila v začetku petega stoletja, ko so ob osrednjem dvorišču zgradili pravokotno krstilnico z bazenčkom v sredini za krščevanje. Krstilnica je tlakovana z večbarvnim mozaikom, v katerega so vstavljeni napisi z imeni Emoncev, ki so darovali sredstva za njegovo izdelavo. V krstilnico je vodil pokrit hodnik (portik) z večbarvnim mozaikom, v katerega je vstavljen napis z imenom graditelja, arhidiakona Antioha. To dokazuje obstoj močne skupnosti prvih kristjanov v Emoni v tistem času, ki jo potrjujejo tudi v pisnih virih izpričani emonski škofi.
Virtualni vodnik po AP Zgodnjekrščansko središče

Rimski zid

Južni krak obzidja rimskega mesta je ohranjen skoraj v celoti. Nekatera vrata v zid so bila še v času Emone zazidana zaradi nevarnosti vpadov.

Nekdanji glavni vhod označujejo stebri, ki jih je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.

Na Mirju je skoraj v celotni dolžini ohranjena južna stranica emonskega obzidja.
Na začetku 20. stoletja izkopal in restavriral kustos takratnega Deželnega muzeja (danes Narodni muzej) Walter Schmid. V dvajsetih letih je rimski zid ljubljanski mestni svet hotel porušiti, češ da zavira razvoj prometa in da kazi izgled mesta. Za ohranitev južnega emonskega zidu je zaslužen tedanji spomeniški konservator France Stelè in mednarodno priznani arhitekt Jože Plečnik.

Slednji je že v 20-tih letih 20. stol. začel snovati načrte za prenovo obzidja, in obzidje je od takrat do danes doživelo kar nekaj prenov.

iEmona

Dediščina Emone, odkrita pri zadnjih arheoloških raziskavah Kogresnega trga, je prikazana v sodobni muzejski postavitvi, v Chopinov prehodu.

Vabljeni v podzemlje Kongresnega trga, natančneje v podzemni prehod med Plečnikovim podhodom in severnimi emonskimi vrati, kjer vam pričaramo doživetje rimske predhodince Ljubljane.

Vtis o rimski koloniji, stari 2000 let pričara že scensko osvetljeni monument rimskega originalnega pločnika, če v Chopinov prehod vstopite iz smeri Plečnikovega podhoda. Temu sledi sprehod po virtualni rimski cesti, kjer se vrti film Colonia Iulia Emona (en dan v Emoni). Za vse, ki si želite izvedeti več, pa se pod maketo Emone na dotik dostopne informacije o njenem nastanku, razvoju in propadu ter o poznejših arheoloških raziskavah, ki nam omogočajo, da Emono spoznavamo še danes.

O Emoni

Emona (latinsko Colonia Ivlia Aemona) je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora. Območje Emone je sprva spadalo v rimsko provinco Cisalpsko Galijo, kasneje pa v Italijo.

Ljubljanska kotlina je bila naseljena že v prazgodovini. Preko nje so že v predrimskem obdobju potekale pomembne trgovske poti med Apeninskim polotokom, Baltikom in Balkanom.

Bizantinski cerkveni zgodovinar Sozomen je ustanovitev prvega naselja na območju Emone pripisal Jazonu in Argonavtom, ki so v 13. stoletju pr. n. št. pripluli po Savi, prezimili in nato po Ljubljanici in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov. V drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. so ta del slovenskega ozemlja zasedli Rimljani in najverjetneje pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko. Rimljani so nato do leta 15 n. št. na prostoru med Ljubljanico in Šišenskim hribom namensko (z željo utrjevanja zaledja po ilirskih vstajah) zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in mogočnim kamnitim obzidjem ter na treh straneh z dvojnim vodnim jarkom, kar je imelo vse značilnosti rimskega kastra. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz Italije in Galije, njihovi sužnji in odsluženi rimski vojaki.

Emona je imela od 2. do 4. stoletja pomembno vlogo v obrambi Italije. V 2. stoletju je trpela zaradi markomanskih vojn in kuge, leta 238 pa so jo meščani sami požgali in zapustili, da se ne bi v njej ugnezdila vojska uzurpatorja Maksimina Tračana. Leta 408 se je v Emoni ustavil vizigotski vladar Alarik, ki je imel kot bizantinski magister militum nalogo, da za Bizantinsko cesarstvo ponovno osvoji Italijo. Emonci so se takrat verjetno rešili s podkupnino.

Leta 452 so Emono opustošili in delno porušili Huni. Mesto je obubožalo, vendar živelo dalje. Na koncu 5. in začetku 6. stoletja je bila Emona pod oblastjo Vizigotov, ki so za seboj pustili bolj malo sledov. V nemirnih časih pozne antike in preseljevanja ljudstev v 6. stoletju so se ljudje začeli zatekati v odročne in težko dostopne kraje (Sveti Lovrenc na Polhograjski gori, Molnik, Moreček, Golo) in se seliti v obmorska mesta, predvsem Koper, Piran in Novigrad, dokler ni Emone zapustil še zadnji meščan.

Več o Emoni si lahko preberete na spletni strani Wikipedije. Vsebino smo pripravili v sodelovanju z uredniki spletne strani.

© CtrlAlt

Arheološki park Emonska hiša Mirje 4 1000 Ljubljana Arheološki park Zgodnjekrščansko središče Erjavčeva 18 (ob Cankarjevem domu in osnovni šoli Majde Vrhovnik) 1000 Ljubljana

Information and reservations:
T 1 24 12 500
T 01 24 12 506
E info@mgml.si, prijava@mgml.si

Od 2. junija odprto ob sobotah in nedeljah med 10.00 in 18.00.

Vstopnica za pot Emona – po rimski Ljubljani:
Odrasli: 4 €
Študenti, dijaki in otroci, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 2,5 €
Družinska karta: 12 €
Spremljevalci invalidov: brezplačno
ICOM, PRESS; SMD: brezplačno

Programi za družine
EMONA od E do A tiskani otroški vodnik
Več o Emoncih v naših koncih!
Sprehodi se po Ljubljani in poišči kotičke, kjer so živeli Rimljani. Da potep ne bo le poučen, ampak tudi nadvse zabaven, bo poskrbel razigrani otroški vodnik Emona od E do A, ki te bo popeljal po poteh starih Rimljanov. V njem tičijo igrice, uganke, nalepke in premetanke, ki te bodo na krilih domišljije popeljale kar 2000 let v preteklost. Sprehodi se po rimski cesti, obišči emonsko obzidje in arheološke parke ter skozi igro razišči, kdo so bili Emonci in kako so živeli. Krožna pot povezuje več lokacij z ostanki antične Emone in tri arheološke parke v središču mesta. Prehodiš jih lahko kadarkoli od aprila do oktobra. Priporočena starost: 6–11 let Vodnik prejmete ob nakupu vstopnice v Mestnem muzeju Ljubljana ali Arheološkem parku Emona Cena vstopnice: 12 € za družine
Programi za šole
ARHEOPESKOVNIK S HONORATO
ZA VRTCE IN 1. TRIADO
Rimljanka Honorata povabi otroke med ruševine svoje hiše in jim predstavi, kako je nekoč z družino živela v starodavnem mestu Emona. Otroci ji pomagajo poiskati izgubljene predmete, skupaj odkrijejo ostanke talnega ogrevanja in bazenčke, v katerih se je umivala njena družina.
SPOZNAJMO EMONCE! Izkustvena delavnica s kvizom
ZA 2. IN 3. TRIADO 0Š
Učence v rimski čas z ogledom animiranega filma popeljeta animatorja v antičnih oblačilih, ki Emono geografsko umestita v današnji evropski prostor. Učenci spoznajo vlogo rimskih vojakov v času vojne in njihovo opremo. S pomočjo posnetih dialogov poskušajo ugotoviti, kakšne so razlike v družinah danes in nekoč.
Po sledeh rimske Emone! Voden ogled z delovnimi zvezki
ZA 2. IN 3. TRIADO OŠ TER SŠ
Kako je izgledala Emona? Kdo so bili Emonci in kako so živeli? Učenci se v družbi izkušenega vodiča odpravijo raziskovat skrivnosti antične Emone in iščejo odgovore na vprašanja kako so Emonci živeli, kaj so počeli, kje so se srečevali, kako so se šolali, kje so nakupovali itd.