Kaj bi dekleta morala vedeti?
Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950
Dejstvo je, da so ženske ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti. A je bilo njihovo delo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, ves čas prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je v slovenskem primeru denimo Ivana Kobilca.
Razstava slovenskih umetnic iz obdobja 1850–1950 bo razširila pogled na slovensko moderno in v središče naše pozornosti postavila tiste ženske, ki so na začetku 20. stoletja začele posamično premagovati ovire na poti osamosvajanja in uveljavljanja žensk v javnem prostoru. Nekatere so zgradile uspešne kariere in si na pretežno moškem umetnostnem področju izbojevale svoje poti. Našle so svoje možnosti šolanja in razvile strategije lastne promocije na trgu. S svojimi – ženskimi – združenji so se povezale in postale aktivne na umetnostnem področju. Številne so v preteklih desetletjih doživele lepe predstavitve z razstavo in katalogom, toda njihov pomen je ostal še naprej podcenjen in nepotrjen – s tem namenom je zasnovana skupinska razstava, da bo osvetlila skupne značilnosti vseh izbranih ženskih usod, družbo in njene vrednote, ki so nekoč iz svoje sredine izrinile ženske.
Razstava želi spodbuditi nova spoznanja in ponovna odkritja. Namen razstave je torej odgovoriti na naslovni vprašanji ter predstaviti avtorice, katerih dela hranimo v likovni zbirki Mestnega muzeja Ljubljana: Henrika Langus, Ivana Kobilca, Elza Kastl, Henrika in Avgusta Šantel, Amalija Oblak, Theodora Hermannstahl, grofica Terezija Auersperg, Berta Macowitz, Helena Vurnik, Mira Pregelj, Elda Piščanec, Bara Remec, Anica Zupanec Sodnik, Jela Humek Trnkoczy, Margit Robič, Karla Bulovec, Gelč (Angela) Jontes, Milena Tabor, Liza Hribar, Fredy Koschitz, Alenka Gerlovič ter dela umetnic, ki jih hranijo sorodne inštitucije.
Z razstavnim projektom ne želimo le predstavljati posameznih opusov, pač pa opozoriti na kontekst, znotraj katerega so umetnice delovale: kaj jim je bilo ali ni bilo omogočeno, kaj so smele in česa ne. Razstava bo izhajala iz vsebin, ki so bile predstavljene leta 2005 in 2007 v Kamniku, Ajdovščini in Mariboru. Razstava v Ljubljani bo gradila tudi na izsledkih sorodnih projektov v Gradcu, na Dunaju in v Zagrebu.
Razstava bo dvodelna: v muzeju se bomo osredotočili na slikarke in kiparke, v Galeriji Jakopič pa bo pozornost namenjena arhitektkam, oblikovalkam in fotografinjam.
Kolofon
Razstavo pripravljata Barbara Savenc (muzejska svetovalka kustodiata za novejšo likovno umetnost 20. in 21. stoletja) in Marija Skočir (višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica).
.
Lokacija
Gosposka 15
1000 Ljubljana
Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si
Odpiralni čas
torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljki: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00