Ljubljana
MGML

Kdo so muzejski strokovnjaki?

Kdo dela v muzeju? Nekatere poklice gotovo poznate, saj jih najdete tudi med zaposlenimi na vaši šoli ali pa jih opravljajo vaši starši.

Katere izmed njih prepoznate na spodnji ilustraciji? 

Direktor, tajnica, hišnik, snažilka, knjižničar, pedagog (muzejski učitelj), vodič, fotograf, uslužbenka za odnose z javnostjo, računovodja, blagajnik, organizator programov, kustos, konservator-restavrator, dokumentalist.

Ali bi za vse naštete znali povedati, kakšno delo opravljajo v muzeju?

Čeprav so vsi našteti za dobro delovanje muzeja nepogrešljivi, muzej brez kustosa, konservatorja-restavratorja in dokumentalista ne bi obstajal. Oglej si spodnje posnetke, da izveš več o njihovem delu v muzeju in reši spodnje naloge.



KONSERVATOR-RESTAVRATOR

  • Kaj so zaposleni počeli v filmu?
  • Lahko vsak postane konservator-restavrator? 
  • Je poklic lahko nevaren?
  • Kaj bi se dogajalo s predmeti, če ne bi bili konservirani?

Ali veš, da gredo predmeti, ko pridejo v muzej, za nekaj časa v karanteno, tako kot si trenutno v karanteni ti?

Nekateri predmeti so namreč lahko okuženi z mrčesom, glodalci, plesnijo in podobnimi škodljivci. Kaj meniš, da bi se zgodilo, če bi predmet takoj shranili ob drugih 'zdravih' predmetih? Pomisli na primer omaro z lesnimi črvi ali volneno pregrinjalo z moljevimi zapredki.


Preizkusi se kot konservator-restavrator tudi ti!

Pomembna naloga konservatorja-restavratorja je, da poskrbi, da so predmeti primerno shranjeni in da s tem zmanjša in upočasni možnosti njihovega propadanja. S pomočjo spodnjih opisov ugotovi:

  • iz katerega materiala so izdelani spodnji predmeti
  • za vsak predmet določi, kaj mu lahko škoduje. Izbiraš lahko med sličicami vlomilca, molja, vode, temperature, svetlobe, črvov, fizične sile in plesni.

Takšne pasne spone so nosili v železni dobi najimenitnejši člani skupnosti. Predstavljale so dragoceno lastnino, njihova izdelava pa je bila zelo zahtevna. Gotovo si že slišal/a za situlsko umetnost? Ta je poimenovana po bronastih vedricah ali situlah, na katerih se najpogosteje pojavlja. Prizori prikazujejo utrinke iz življenja višjih slojev, na tej pasni sponi je prikazan lov na jelena.

Oljenke ali keramične rimske svetilke so bile eden izmed predmetov, ki so jih Rimljani uporabljali vsakodnevno. Bile so zelo priljubljena svetila zaradi nizke cene, varnosti in preproste uporabe. Skozi luknjico v oljenki so vlili olivno olje in v večjo luknjo vtaknili stenj, vrvico, ki jo ima v sredini tudi sveča, ter oljenko prižgali. Pogosto so jih prilagali pokojnikom v grob, saj so verjeli, da jim bodo svetile na poti v onostranstvo.

Kolo je nastalo izpod rok veščega mojstra iz časa, ko so na ljubljanskem barju živeli koliščarji. Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu je bilo del dvokolesnega voza, voz pa so koliščarji uporabljali za transport težjih bremen do naselja, na primer hlodov.

Kip cesarja Franca Jožefa je iz časa, ko smo bili slovenci del Avstro-Ogrske monarhije. Marmorno cesarjevo doprsje je stalo pred sodiščem v središču Ljubljane in so ga po koncu prve svetovne vojne, ko je monarhija propadla, odstranili. Tako so želeli izbrisati spomin na cesarja in cesarstvo. Kaj meniš, so s kipom lepo ravnali?

Takšne koščene glavnike so uporabljale dame v srednjem veku. Dolgih las si niso umivale, pač pa so jih zgolj česale. V tistem času so se namreč bali vode, saj so verjeli, da ta pronica skozi pore v koži in da se tako širijo bolezni. Zato je bila srednjeveška higiena minimalna in tudi še tako velike dame niso kaj prida lepo dišale.



KUSTOS

  • Kaj počne kustos s predmeti, ki pridejo v muzej?
  • Kustosinja za katero obdobje je Bernarda?
  • Kaj pomeni beseda kustos?
  • Kaj je kustosova naloga pri pripravljanju razstave?


V filmu izveš, da je Bernarda kustosinja za rimsko obdobje. Veliko preden je nastala Ljubljana, so Rimljani tu postavili svoje mesto, ki se je imenovalo Emona. Več o tem rimskem mestu izveš tukaj.

Ena izmed nalog kustosa je, da za vsak predmet, ki pride v muzej, zapiše čim več znanih informacij in tako predmetu pripravi neke vrste osebno izkaznico. Zbirka teh podatkov se imenuje inventarna knjiga in je na voljo v posebnem računalniškem programu, kustos pa jo sproti dopolnjuje z novimi informacijami o predmetu. Tja na primer zapiše, če je predmet šel iz depoja na razstavo, v konservacijo, če se je poškodoval in podobno.

Preizkusi se kot kustos 

Če bi bil na obisku v muzeju, bi lahko v roke prijel/a čisto prave rimske predmete ali pa njihove kopije in se preizkusil/a v vlogi kustosa. Ker pa si nas obiskal/a iz domačega fotelja, lahko vajo opraviš s katerim koli predmetom, ki ga najdeš doma. 

Ne pozabi: zapiši še tako majhno podrobnost, ki jo opaziš na predmetu, predmet tudi izmeri in ga stehtaj na gospodinjski tehtnici. Tabelo najdeš tukaj.



DOKUMENTALIST

  • Kaj je počel Matej več dni in zakaj?
  • Za katere reči je dokumentalist odgovoren v muzeju?
  • Kaj meniš, da bi se zgodilo, če ne bi bilo dokumentalista v muzeju?



Fotografije in videoposnetki: fotodokumentacija MGML 

Ilustracije: Jaka Vukotič

Gradivo je na voljo v času karantene zaradi epidemije koronavirusa. Gradivo je last Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Vsebine so prilagojene uporabi in so na voljo učiteljem za namen poučevanja na daljavo.