Medijsko središče

Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave predstavlja projekcijo izbranih videov avtoric in avtorjev, fotografije iz videov in filmske aparature iz druge polovice prejšnjega stoletja iz zbirke Miloša Bašina.

John Fekner velja za enega najbolj »znanih-neznanih« umetnikov, ki so delovali v New Yorku konec sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. Bil je del tedanje živahne umetniške scene in je razstavljal z Donom Leichtom, Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem, Jenny Holzer in drugimi. Feknerjeva retrospektivno-dokumentarna razstava v Galeriji Vžigalica je prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji, ki, zanimivo, leži nedaleč od kraja rojstva umetnikovega očeta Ivana Feknerja na Karlovški ulici v Ljubljani leta 1909.

Tomaž Furlan je uveljavljen kipar in intermedijski umetnik, ki že več kot dve desetletji uspešno deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doslej pri nas še ni imel celostnejše predstavitve svojega dela, v Mestni galeriji Ljubljana bo tako prvič na enem mestu predstavljeno njegovo vsestransko umetniško delovanje.

Pregledna razstava izbranih likovnih del iz zbirke Likovne kolonije Izlake-Zagorje iz obdobja od leta 1964 do danes. Razstavljene risbe, slike, grafike, objekti in fotografije, ki so bile ustvarjene v likovni koloniji v urbanem in industrijskem kot tudi v naravnem okolju Izlak in Zagorja, predstavljajo predvsem dela umetnic in umetnikov iz prvih treh desetletjih.

Razstavljene slike so posvečene nemškemu filozofu Walterju Benjaminu.
Prav njegovo besedno ustvarjanje je bilo ključen navdih Nataliji Šeruga Golob za slikarske stvaritve ciklusov iz zadnjih let: Zbirka W.B., Razglednice za W.B. in Naslovljeno W.B.

O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice. 

V luči razstavnih projektov sodobne interpretacije Plečnikove dediščine smo v letošnjem letu k sodelovanju povabili izjemno prodornega in perspektivnega, multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga. Projekt je nastal v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti RAVNIKAR ter s podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino.

Razstava Toplice združuje več perspektiv, temelječih na umetniških praksah Mateja Stupice (1987), interdisciplinarnega umetnika in ilustratorja, ki je v format samostojne razstave vključil več soustvarjalcev. Osredotoča se na večplastnost pomenov skozi odnos med podobo in zvokom, pri čemer pomemben vidik predstavlja odsotnost človeka v galerijskem prostoru, ki ga zasedajo zvočni in vizualni elementi. Brati jo gre skozi preplet več enakovrednih medijev: samega galerijskega prostora, obrazstavne zloženke, risb, objektov, videov, zvoka ter besedil.

Razstava, ki predstavlja risbe, slike in grafike (1956–1983) iz celotnega ustvarjalnega obdobja primorskega slikarja, sodi v niz spominskih likovnih razstav manj znanih del slovenskih avtoric in avtorjev v Bežigrajskih galerijah. Razstavljenih je 31 slik, 13 risb in grafik ter fotografije Silvestra Komela v njegovem ateljeju, ki so jih ustvarili fotografi Tihomir Pinter, Joco Žnidaršič in Metod Zavadlav. Razstavljena so dela iz zasebnih zbirk.

Razstava Različnosti bo prikazovala kiparska dela sodobnih slovenskih akademskih kipark in kiparjev, in sicer dela, narejena v različnih materialih ter skozi različne likovne pristope, saj so avtorji med seboj raznoliki tako v avtorskih poetikah kot v uporabi materialov za svoja likovna ustvarjanja.

Razstava Od skice do lutke, ki jo Bežigrajska galerija 1 pripravlja v sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana, predstavlja Roberta Smolíka, oblikovalca lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave: Fran Milčinski - Ježek: Zvezdica zaspanka, Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, Brata Grimm: Mizica, pogrni se.
Razstavljenih je 83 lutk, 24 scenskih elementov in predmetov ter trije odri.

Saša Dev, Plečnikov študent in arhitekt medvojnega Maribora, je eden izmed soustvarjalcev moderne arhitekture v Sloveniji. Njegova arhitekturna dela ostajajo aktualna, saj kot mlad ustvarjalec ni le sledil sodobnim trendom, temveč jih je v kontekstu odnosa do mestnega tkiva prehitel za več desetletij.

Leta 1897 so v Ljubljani po Iliriji poimenovali kolesarski klub, leta 1904 ulico, leta 1911 nogometni klub, nekje v letih pred prvo vojno se je po Iliriji poimenovala tovarna kemičnih izdelkov in končno je leta 1929 Ilirija dobila še svoj spomenik.

Nova serija slik predstavlja likovna dela, navdihnjena z video zapisi in mikroskopskimi fotografijami poškodovanih in spremenjenih nevronov pod vplivom različnih substanc ali nevrodegenerativnih bolezni.

Spominska razstava Bogdana Borčića (1926–2014) 
Enega od osrednjih slovenskih risarjev, slikarjev in grafikov, pa tudi predstavnika nepredmetne in minimalistične likovne umetnosti, ki jo je kot eden redkih likovnih umetnikov pri nas, ustvarjal od sredine 80. let prejšnjega stoletja vse do preminutja.