Razstave
Občasna razstava posvečena slovenskim avtorjem moderne in njihovim sopotnikom z drugih področij kulture in ustvarjanja ter njihovim stikom s češko moderno.
Razstava risb in objektov iz zbirke del, ki deluje kot osebni arhiv sanj, upov, skrivnosti in obžalovanj.
Študenti 1. letnika so s prefinjeno rokodelsko realizacijo ustvarjali izvirni konceptualni trajnostni oblikovalski rešitvi. Uporabili so eksperimentalne pristope, ki so jih nadgradili z avtorskim pristopom pri končni rešitvi. Študenti v 2. letniku pa so oblikovali sodobne različice male črne obleke. Strukture, ki so nastale, v odnosu do telesa ponujajo svež in svoboden način oblačenja. Študenti so se pri razvoju oblikovalske zasnove navezovali na stalno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana in aktualno razstavo Od korzeta do žaketa.
Predstavitev projektne naloge je plod sodelovanja dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Mestnega muzeja Ljubljana z aktualno razstavo Od korzeta do žaketa. Mlade ustvarjalke 3. in 4. letnika so se podale na raziskovalno pot po muzeju. Pri spoznavanju teme je kmalu nastopil čas temeljite poglobitve in iskanja lastnega navdiha. Razvoj kolekcij je tako doživel razcvet in se razpršil v vse možne smeri, v katere je vodila domišljija.
Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojsti in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.
Osma edicija razstavnega cikla Ljubljana se klanja Sloveniji se je podala v Zasavje. V sklopu razstave z večplastnim naslovom Tubolje razkrivamo umetniški potencial in kulturne vplive lokalnih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert.
Galerija Jakopič predstavlja doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Za razstavo Nekje drugje Tukaj, sta avtor in kuratorka dr. Marija Skočir v poglobljenem dialogu zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki skozi več kot 150 fotografij predstavlja vrhunce več kot treh desetletij Slubanovega ustvarjanja. Razstavo spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.
Dediščina hrvaške fotografije druge polovice 19. stoletja, ki jo prinaša opus fotografa Ivana Standla, pred gledalca postavlja podobe naravnih lepot, premične in nepremične dediščine, številne individualne in skupinske studijske portretne fotografije ter znamenitosti mesta Zagreb, njegovih vedut in popotresnih podob mesta.
Akademski slikar in režiser Robert Černelč v svojem umetniškem delovanju uspešno, zlasti analitično sistematično združuje medij slikarstva, video umetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja video umetnosti, scenografije in scenaristike.
Razstava, s katero v Plečnikovi hiši začenjamo razstavno leto 2024, predstavlja dognanja mag. Darje Pergovnik, konservatorske svetnice, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani.
Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.
The Face of Corporate Building je raziskovalni projekt, ki preučuje različne strategije formuliranja narativ in specifičnih retoričnih vzorcev, ključnih pri ustvarjanju umetniških NFT platform.
Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Oglejte si hišo, kjer je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Oglejte si stalno razstavo Plečnik o arhitektovem življenju in delu, vedno zanimive občasne razstave o njegovem ustvarjanju in Plečnikovo originalno ohranjeno domovanje, edinstven biser slovenske arhitekture.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Spoznajte rimsko preteklosti našega mesta skozi doživetja v novi sezoni Emone!
Kako so si Emončani zapenjali obleke, ko še niso poznali gumbov?
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika vsako leto razpisuje Plečnikove nagrade, osrednje javno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Letošnji prejemniki nagrad in priznanj se predstavljajo na razstavi v Plečnikovi hiši.
Mladen Stropnik je v slovenskem in mednarodnem prostoru prisoten od leta 2001 dalje in se je uveljavil kot konceptualni umetnik, ki deluje na presečišču slike, risbe, grafike in novejše intermedijske umetnosti. V Mestni galeriji Ljubljana bo prvič celostno predstavljen njegov bogat in dolgoletni ustvarjalni opus.
Svetlobna gverila letos uradno stopa v obdobje odraslosti – z 18. edicijo festivala, posvečenega umetniškemu raziskovanju medija svetlobe, ki velja za edinstveno manifestacijo tega tipa v tukajšnjem prostoru. Letošnja naslovna tema so Transformacije; izbrana dela reflektirajo različne vidike sprememb in preobrazb, ki smo jim priča v našem okolju oziroma v naših življenjih.
Nova serija slik predstavlja likovna dela, navdihnjena z video zapisi in mikroskopskimi fotografijami poškodovanih ali spremenjenih nevronov pod vplivom različnih substanc ali nevrodegenerativnih bolezni.
Saša Dev, Plečnikov študent in arhitekt medvojnega Maribora, je eden izmed soustvarjalcev moderne arhitekture v Sloveniji. Njegova arhitekturna dela ostajajo aktualna, saj kot mlad ustvarjalec ni le sledil sodobnim trendom, temveč jih je v kontekstu odnosa do mestnega tkiva prehitel za več desetletij.
Razstava Različnosti bo prikazovala kiparska dela sodobnih slovenskih akademskih kipark in kiparjev, in sicer dela, narejena v različnih materialih ter skozi različne likovne pristope, saj so avtorji med seboj raznoliki tako v avtorskih poetikah kot v uporabi materialov za svoja likovna ustvarjanja.