Rdeče in črno
Evropa na ljubljanskem kongresu 1821
Osvetljujemo mesece, ko je bila Ljubljane prizorišče zgodovinskega dogajanja na področju mednarodnih odnosov Evrope.
Razstava je posvečena dogajanju in »bleščečim trenutkom« Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo v prvi polovici leta 1821, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav. Hkrati pa razstava kongres predstavlja tudi v luči antagonizma med načeli legitimizma in konstitucionalizma.
V Ljubljani so se na kongresu poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in kralja dveh Sicilij Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje. V prestolnico dežele Kranjske so prišli zaradi dogodkov v Kraljestvu dveh Sicilij, kjer je bil kralj Ferdinand I. po revolucionarnem prevratu prisiljen sprejeti ustavo. Neapeljska revolucija je po mnenju predstavnikov večine evropskih velesil ogrožala mir in stabilnost evropske celine, ki ju je po dveh desetletjih vojn s Francijo vzpostavil dunajski kongres leta 1815.
V Ljubljani po poročanju kronistov ni bilo čutiti napetosti ob aktualnem političnem dogajanju. Gledališke predstave in koncerti so bili ves čas zasedanja dobro obiskani. Posel ljubljanskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in drugih pa je ob množici premožnih gostov cvetel. Mesto se je kongresnikom tako priljubilo, da je svetovalec avstrijskega ministra Metternicha in tajnik kongresa Friedrich von Gentz ob koncu zapisal, da ne bi imel nič proti, če bi se kongres zavlekel vse do naslednje zime.
Ob bleščečih trenutkih za Ljubljano razstava kongres predstavlja tudi v luči antagonizma med načeli legitimizma in konstitucionalizma, ki je bil značilen za čas evropske politične restavracije po dunajskem kongresu. Sistem je (tudi z orožjem) uspešno zadrževal nacionalna in liberalna vrenja ter s tem zagotavljal geopolitično stabilnost na celini.
Razstava o ljubljanskem kongresu leta 1821 je v letu 2021 tudi nekakšna reminiscenca, saj v času slovenskega predsedovanja Svetu EU povezuje Ljubljano in Slovenijo z njuno zgodovinsko in aktualno vlogo v mednarodnih odnosih Evrope.
Za udeležbo na dogodkih sprejemamo prijave na prijava@mgml.si (navedite, za kateri dogodek se prijavljate) ali po telefonu 01 24 12 506.
Javno vodstvo po razstavi z avtorjem razstave mag. Janezom Polajnarjem 23. 4., ob 16.30
Vodstva za najavljene skupine
PREDAVANJA
- dr. Bojana Rogelj Škafar: Panjske končnice kot galerije ljudske umetnosti in vir za odkrivanje preteklosti (31. 3., ob 18.00)
- Ana Pokrajac Iskra: Bidermajerski portreti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana (7. 4., ob 18.00)
RADIJSKI PRISPEVKI
INTERVJU Z MAG. JANEZOM POLAJNARJEM (zvočni posnetek)
[7. julij 2021] Pogovor z avtorjem razstave na Radiu Študent. Povezovalec je bil Mihael Verk.
PRISPEVEK NOVINARKE VAL202 TATJANE PIRC (zvočni posnetek)
Evropa na ljubljanskem kongresu 1821
Obrazstavni katalog ob istoimenski razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana
Kolofon
Rdeče in črno, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821, Mestni muzej Ljubljana, 17. junij 2021–2. januar 2022
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Zanj: Blaž Peršin, direktor
Avtor razstave: mag. Janez Polajnar
Avtorji besedil: mag. Janez Polajnar, Ana Pokrajac Iskra, dr. Bojana Rogelj Škafar
Produkcija: mag. Tamara Bregar
Koordinacija: Eva Bolha
Celostna podoba in oblikovanje razstave: Kabinet01
Naslov razstave in idejna rešitev postavitve kneza Metternicha: Jasmina Žgank
Dokumentacija: Matej Satler, Gorazd Knific, Karmen Brecelj
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva: Katarina Toman Kracina, Liza Lampič, Bojana Zavodnik
Pedagoški programi: Nika Damjanovič
Andragoški programi: Janja Rebolj
Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič, Ana Modic
Postavitev razstave: Danilo Ončevski, Mitja Marc, Tomaž Žnidaršič, Nejc Volk, Zvone Sečnik
Izdelava razstavne opreme: RPS d. o. o., O.K.vir d. o. o., FABRIKAID d. o. o., Zlatarna zlato runo
Fotografia: Andrej Peunik, Tomaž Lauko
Lektura (SLO): Katja Paladin
Prevod (ANG): Borut Praper, Marjana Karer
Prevod (FRA, ITA): Jasmina Žgank
Lektura (ANG): Monika Fritz, Paula Kirby
Aplikacije, videoprikaz: Specto informacijske tehnologije d. o. o.
Avdio zgodbe: Knjižnica slepih in slabovidnih, Primož Kolenc, Dereck Snyder, Nataša Gerželj Hribovšek, Radio Študent, Ličer solutions d. o. o., Lambda
Interaktivne vsebine: Nika Damjanovič, Ema Marinčič, David Mohorič, Jaka Vukotič, Urška Dolenc, RSN media, dr. Pavel Car
Avtor glasbe na razstavi: Urban Koder
Operne interpretacije: Petra Vrh Vrezec, Tea Plesničar
Filmsko gradivo na razstavi: Surf film D.r.l., Rim, 1982 Gaumont / France 3 Cinema, Neuilly-sur-Seine
Obdelava video vsebin: Mateja Starič
Za razstavo so predmete in gradivo posodili:
Museé national des château de Malmaison et Bois-Préau, Pariz, Musei Provinciali di Gorizia, Gorica, Reggia di Caserta, Caserta, Museo civico del Risorgimento, Bologna, Anhaltische Gemäldegalerie, Dessau, Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, Galerie Belvedere, Dunaj, Neue Galerie Graz / Universalmuseum Joanneum, Gradec, Österreichische Bundeskanzleramt / Administrative Bibliothek des Bundes, Dunaj, Pokrajinski Muzej Koper, Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija, Slovenski etnografski muzej, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Arhiv Republike Slovenije, Belokranjski muzej Metlika, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Javni zavod Ljubljanski grad, Uršulinski samostan Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Christoph Steidl Porenta
Digitalizirano gradivo za reprodukcije na razstavi so prispevali:
Státní zámek Kynžvart / Národní památkový ústav, Praga, Musée Carnavalet / Musées de la ville de Paris, Pariz, Bibliothèque Nationale de France, Pariz, British Museum, London, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Grafični kabinet/Narodni muzej Slovenije, Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, Albertina, Dunaj, Akademie der bildenden Künste Wien, Dunaj, Oberösterreichische Landesmuseen, Linz, Herzog August Bibliothek, Wolfenbüttel, National Historical Museum, Atene
Posebna zahvala:
Institut français de Slovénie / Francoski inštitut v Sloveniji
Istituto Italiano di Cultura / Italijanski inštitut za kulturo
Lokacija
Gosposka 15
1000 Ljubljana
Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si
Odpiralni čas
torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljki: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00
Vstopnice
6 € / znižano 4 €
družinska 14 €
ICOM, PRESS, SMD, spremljevalci invalidov: brezplačno
Cena vodenega ogleda po razstavi je 9 €, znižana 7 € / osebo (seniorji in študentje).
Cena sprehoda po kongresni Ljubljani je 6,5 € / osebo.
Novice
Nagrado je danes, 18. maja 2022, ob Mendarodnem dnevu muzejev, podelila Komisija za Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome.
Povezujemo Pasjo pekarno HOV-HOV, Zavetišče Horjul in vašo ljubezen do psov ter dediščine.
Spoznajte zgodovino rimskih arheoloških najdišč, s pomočjo mentorjev in strokovnjakov zasnujte zgodbo in se potegujte za denarno nagrado v višini 500 eur!
Na slovenski kulturni praznik muzeji in galerije brezplačno odpiramo vrata in vas vabimo na ogled navdihujočih razstav v Mestni muzej, Plečnikovo hišo, galerijo Cukrarna, Galerijo Jakopič, Galerijo Vžigalica in Bežigrajsko galerijo 2.
Rdeče in črno, razstavo ob 200. obletnici ljubljanskega kongresa, podaljšujemo do pomladi 2022.
Dogodki
