Območje Kongresnega trga s parkom Zvezda leži na arheološkem najdišču. Pred gradnjo garažne hiše je bilo potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. Izkopavanja predstavljajo enega največjih arheoloških projektov v mestnem jedru Ljubljane. Razkrila so bogato zgodovino poselitve področja Kongresnega trga, ki sega od prazgodovine do danes.

Pri raziskavah sodeluje več kot stočlanska ekipa različnih strokovnjakov in tehnikov. Vodita jih Martin Horvat (Mestni muzej Ljubljana) in Matjaž Novšak (Arhej d.o.o.). Poleg terenske ekipe, ki najdbe izkoplje in preuči njihovo zgodovinsko vrednost, posebna skupina skrbi za njihovo ohranitev in pripravo za strokovno ter muzejsko obdelavo. Sočasno teče tudi plodno sodelovanje s projektanti garažne hiše. Posamezni pomembnejši deli najdenih struktur iz različnih zgodovinskih obdobij bodo ohranjeni tudi v sklopu novega objekta in na ogled obiskovalcem.

PRAZGODOVINA
Prazgodovinsko grobišče
  V neposredni bližini samega najdišča, na dvorišču SAZU, je bilo v 50-ih letih prejšnjega stoletja raziskano grobišče s 330-imi planimi žganimi grobovi. Pokopavali so jih od pozne bronaste dobe do starejše železne dobe (13. stol. pr. n. št. – 6. stol. pr. n. št.). Da je šlo na levem bregu Ljubljanice za obsežnejše območje grobišč pričajo še grobovi z najdišča NUK II, dva žgana pokopa s Kongresnega trga, odkrita že med 2. svetovno vojno ter dodatnih devet, odkritih ob pravkar končanih raziskavah.

Skozi dobrih 700 let se obred pokopa ni bistveno spreminjal. Žare s pepelom pokojnika in ostanki noše ter ostalimi pridatki so bile položene v enostavne grobne jame. Zaradi nekaterih prekrivajočih se grobov lahko sklepamo, da niso bili posebej označeni. Posebnost grobišča, odkritega med Kazino in severnim delom parka Zvezda, je v načinu pokopa, ki na območju Ljubljane še ni bil odkrit. Gre za pokope, kjer so pokojnike pokopavali pod kopasta nasutja – gomile. Centralni grob z leseno skrinjo je bil obdan z nasutim kamnitim jedrom iz večjih prodnikov. Jedro je prekrival zemljen nasip. Okoli gomile je bil izdelan jarek, ki je gomilo navidezno povečal. V leseno skrinjo centralnega groba je bila postavljena žara z ostanki pokojnika in deli noše, ki so bili skupaj s pokojnikom sežgani na grmadi. Glede na najdbe je mogoče domnevati, da bi lahko bili v eni žari ostanki tudi dveh pokojnikov. V skrinjo so bile pridane tudi različne keramične posode – situle, skodele in sklede, v katerih je bila pokojniku priložena popotnica v obliki hrane. Ena izmed gomil je imela v zemljeni plašč naknadno vkopanih sedem grobov, koncentrično razporejenih okoli najstarejšega centralnega groba. Prekrivanje teh grobov spet kaže, da niso bili posebej označeni. Na novo odkritem grobišču je bilo skupaj odkritih pet gomil, katerih centralne grobove lahko s pomočjo pridatkov časovno umestimo v starejšo železno dobo (8. – 7. stol. pr. n. št.).

RIMSKA DOBA
Predmestje rimske Emone s pokopališčem
  Današnji Kongresni trg leži pred severnim obzidjem rimskega mesta, ki se je imenovalo Colonia Iulia Emona. Arheološke raziskave so potrdile, da sta mesto na zunanji strani obzidja varovala 6m globoka obrambna jarka. Pod današnjo Slovensko cesto so bili najdeni ostanki rimske ceste, ki je vodila proti Celeji (Celje). Ob njej se je v začetku 1. stol. n. š. razprostiralo pokopališče.

Konec 1. stol. se je mesto razširilo in na območju pokopališča so bili zgrajeni številni gospodarski in trgovski objekti. Zgradbe so bile opremljene s kanali za odvodnjavanje, hipokavsti (sistemi talnega gretja) ter mozaiki in freskami. Za oskrbo z vodo so skrbeli zidani vodnjaki in posebni leseni zbiralniki.

V 4. stol. so vpadi barbarskih ljudstev preplašili prebivalce. Popravili so obzidje, podrli stavbe pred njim in znova vzpostavili obrambno funkcijo jarkov.

SREDNJI IN NOVI VEK
Obrambne strukture ter Kapucinski samostan
  V času srednjega in novega veka je območje Kongresnega trga, prav tako kot v rimskem času, ležalo izven obzidanega mesta. Predel mesta na levem bregu Ljubljanice, imenovan Novi trg, se je namreč začenjal ravno na južnem robu območja arheoloških raziskav. Odkrit je bil zunanji rob obrambnega jarka iz novega veka, ki je skupaj z mestnim obzidjem varoval ta predel mesta. Vhod v mesto je bil preko mostu speljan skozi t. im. Vicedomska vrata.

Na območju današnjega parka Zvezda je bil v začetku 17. stoletja zgrajen Kapucinski samostan z vrtovi, gospodarskimi objekti in pripadajočo cerkvijo sv. Janeza Evangelista. V času Napoleonovih osvajanj (1809-1813) so stavbi samostana in cerkve Francozi spremenili v vojaško skladišče in konjušnico, leta 1817 pa je bil samostan dokončno porušen.