"Risbo sem vedno dojemala hkrati kot osnovo za nadaljnje ustvarjanje in kot samostojno zaključeno likovno delo. Skozi risbo izražam naravo, ki mi predstavlja univerzalnost in večno aktualnost, fascinira me ponavljanje naravnih oblik v mikro in makro svetu. Slednje raziskujem prav skozi risbo, saj izhodiščni motiv – drevesne krošnje – artikuliram do mere, da končano delo aludira na druge, po videzu sorodne naravne forme. S tem vzpostavim igro asociacij, ki je popolnoma subjektivna, dopušča svobodne interpretacije in asociacije gledalcev. Rada slišim, ko mi ljudje povedo, da jih risba spominja na vesolje, gube na dlaneh, vodne tokove, oblake, druge na lase, meglice, fraktale, razne pojave v naravi … Poleg likovnega artikuliranja narave v risbah raziskujem tudi odnos med pozitivom in negativom ter med polnostjo in praznino. To je še posebej jasno v risbah z imenom Dan in noč in noč in dan.Težim k temu, da s preprostimi likovnimi sredstvi ustvarim kar se da velik učinek. Na videz preprosta in osnovna tehnika tuša/svinčnika na papir kljub svoji tradicionalnosti v sebi še vedno nosi velik potencial za inovacije. Omeniti moram še delovni proces, ki je prav tako temeljnega pomena. Čas, ki ga namenim ustvarjanju risb, je pravzaprav svojevrstna meditacija in je čas, ki ga imam samo zase." Tina Konec

Tina Konec se je rodila leta 1992 v Mariboru. Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri profesorju Zmagu Lenárdiču. Na isti ustanovi zaključuje podiplomski študij slikarstva pod mentorstvom Tuga Šušnika. Ustvarja otroške ilustracije (Celjski novi tednik, 2014) in vodila delavnice za otroke (Mednarodni grafični likovni center, 2016). Živi v Ljubljani in Oplotnici.

Pogledi v krošnje dreves,
nebo, svetlobo in belino
Samo navzgor in proti nebu nas vpeljujejo pogledi Tine Konec v vseh njenih risarskih umetninah, kjer so upodobitve krošenj dreves enakovredne površini risarske površine. Med temnimi in svetlimi površinami avtorica v zadnjih letih uresničuje svoje risarske umetnine.
Prav tam na nebu naše zavesti in našega videnje le-te obstaja neskončnost vsega. Kjer je vse in nič, neskončnost vsega in neopisljivo.
Med črnim in belim ter med njihovimi niansami črnikastih in njenih srebrnikastih potez na površinah ustvarja avtorica svoje domišljene risarske stvaritve.
Vse risbe Tine Konec imajo gledišče, ki usmerja naš pogled navzgor. Proti nebu in naprej, kjer se nahaja belina površine papirja. V seriji risb "Dan in noč in noč in dan" opazujemo njeno risarsko menjavo, ki jo njen zaris s svinčnikom uprizarja na beli in temni površini papirja.
Miloš Bašin