Medijsko središče

Videnje 20/20 je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi. Lanska razstava iraških fotografov je bila prva te vrste in že z njo smo poudarili različne načine pogleda na svet. Razstava Na moje oči je razkrila drugačen Irak, kot je tisti, ki ga opredeljuje vojna in zgolj vojna. 

Razstava sodobnih umetniških pozicij iz avstrijske Koroške po izboru Kulturnega centra univerze v Celovcu – Universitätskulturzentrum UNIKUM.

Razstava predstavlja serijo fotografij, aksonometričnih risb in abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca – t.i. »praelementov«, v katerih so strnjene ideje izbranih Plečnikovih arhitektur. S praelementi so študenti ustvarili bogat arhitekturni vokabular, s pomočjo katerega so snovali nove seminarske projekte različnih meril.

Umetnost, ljubezen moja
Ta poezija je boljša od idealne
Razstava z napako
Gledam svoj pogled

Predstavitev doslej neznanih del iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, ki jih je Živko Marúšič ustvaril med leti 1977 in 1980. V tem času je umetnik ustvarjal risarske in slikarske podobe, ki temeljijo na približevanju in oddaljevanju kot jih zaznava fotografski objektiv. Značilnost teh del je pogled s ptičje perspektive, kjer človeške figure in predmeti na ulici ustvarijo vtis umirjenega lebdenja.

Razstava Praznina prinaša vpogled v Fajfrićeva dela, ki svojevrstno motrijo preteklost. S svojim nelinearnim časovnim krogotokom mnogokrat prikazujejo spekulativno zgodovino, nahajajo pa se na presečišču osebnih spominov, kolektivne zgodovinske zavesti in neizogibnega toka dogodkov.

Spominska razstava ob 20 letnici umetnikove smrti in retrospektivna razstava slik, kipov in grafik enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev in svetovno prepoznanega ter znanega kot grafika. Razstava, ki sodi v niz historičnih in spominskih razstav v Bežigrajskih galerijah, predstavlja 38 del iz obdobja od 1945 do 1995 iz Moderne galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in zasebnih zbirk.

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Robertina Šebjanič deluje na področju preučevanja živih sistemov (bio umetnosti) in zvoka. Njeni raziskovalni projekti, ki v razstaviščih dobijo obliko interaktivnih instalacij, se osredotočajo predvsem na kulturološko, politično in biološko stvarnost tako morskih kot sladkovodnih okolij.

Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal, nisem odmikal pogleda, nisem se premaknil, niti za milimeter prestavil stopal, stal sem pokončno, na mestu sem mirno obstal in upiral oči navzdol, nanj, na kamen sem gledal, ki je mirno ležal tam na obrežju in čakal.

Letos mineva 200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige.

Retrospektivna razstava iz obdobja 1970 do 2016 Živka Kladnika, enega izmed prvih ustvarjalcev vizualne in konkretne poezije pri nas. Na osemindvajseti razstavi, ki sodi v ciklus razstav vizualne in konkretne poezije v Bežigrajskih galerijah, bo predstavljena vizualna poezija, knjige, zborniki, fotografije, lepljenke in filmi.

Umetnica Saeborg (skovanka iz imena Saeko in besede kiborg) ustvarjanje napihljivih bitij iz lateksa, ki sicer na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu.

"S strani (Performans, ki se bo šele zgodil)" je najnovejši skupni projekt Calovskega in Ivanoske. V njem umetnika preučujeta hipotetične možnosti razstavnega programa neuresničenega Muzeja moderne umetnosti v Skopju, ki ga je leta 1966 zasnoval poljski arhitekt Oskar Hansen.

Vsak izmed predstavljenih predmetov oziroma fotografij nosi zelo specifično simbolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njegovega konteksta; najsi gre za Tacitovo Germanijo, votivne podobe iz cerkve Matere božje na Brinjevi gori, zlato olimpijsko kolajno Tine Maze, silikonski prsni vsadek, referendumsko volilno skrinjico iz leta 1990 ali le droben del berlinskega zidu, če naštejemo le nekatere izmed njih, ki so predstavljeni na razstavi Pigmalion.