Medijsko središče

V sodelovanju s priznanim italijanskim umetniškim kritikom in samostojnim kuratorjem Antoniom Grullijem pripravljamo skupinsko razstavo mlajše generacije sodobnih umetnikov in novih šol italijanskega slikarstva, ki so nastale na podlagi srečevanj slikarskih skupnosti po Italiji.

Razstava predstavlja avtorjevo raziskovanje človeških figur v odnosu s prostorom in prinaša vpogled v slikarjevo ustvarjalnost, vse od 2014 do 2022. Njegove ritmično ponavljajoče podobe lebdečih človeških likov, razdvojeni posamezni deli ženskega in moškega telesa naseljeni v neskončni modrini, ustvarjajo videz skladnega sožitja v večno spreminjajočem svetu.

Osrednja razstava Plečnikovega leta 2022 ponuja enkratno priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in za novi vpogled vanje. Osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je Jože Plečnik uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju. Razstava odgovarja na vprašanje kako misliti Plečnika danes.

Razstava akademskega kiparja Metoda Frlica bo do sedaj najbolj obsežna predstavitev njegovih del. Metod Frlic sodi med vidnejše slovenske kiparje, ki se posvečajo skulpturi kot odprti formi, z uporabo različnih materialov ter različnih kiparskih tehnik. Mnoga njegova dela se razširjajo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje po avtorsko prepoznavnem svetu sodobne skulpture.

Razstava Fotografija kot življenjska izbira skozi izbor 300 fotografij predstavlja celotni opus Letizie Battaglia. Fotografije, od katerih številne še niso bile razstavljene, razkrivajo družbeni in politični kontekst, v katerem so bile posnete, objavljene, razstavljene, doživete in interpretirane.

Razstava slik mlade ustvarjalke, ki v svojem slikarstvu skozi motiv krajine raziskuje odnos človek‒narava v tehnološko naglo napredni sodobni družbi.

150-letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 1 leto od vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter 6. obletnica delovanja galerije DobraVaga - vse našteto botruje ponovnemu združenju moči dveh mestnih razstavišč: Plečnikove hiše in DobreVage ter ustvarjanju in razstavljanju grafik šestih mladih umetnikov.

Razstava 'Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju', ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

Nenavadna življenjska zgodba dr. Otmarja Pirkmajerja, prvega rektorja UNRRA univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Združeni narodi in na kateri so predavali in študirali nenemški begunci in razseljenci 2. svetovne vojne. Življenje dr. Otmarja Pirkmajerja, pravnika, publicista, politika in človeka, ki je dvakrat preživel koncentracijsko taborišče Dachau, je zapis izjemne in pri nas manj poznane osebne zgodbe, ki se je odvijala v času nenehnih zgodovinskih zasukov 20. stoletja.

Spominska razstava slik in risb akademskega slikarja, risarja, ilustratorja in novinarja, predstavlja umetnikov svojstveni in kritični pogled na družbeno dogajanje.

Predstavitev mlade umetnice na samostojni razstavi monokromnih slik, ki izhajajo hkrati iz ploskovitosti in prostorske opredeljenosti. S projiciranjem na platno spreminja in dopolnjuje nekak zabrisan posnetek spomina, ki se v igri plastenja barvne površine, spreminja v ritem čipkastega motiva.

Ob 30. obletnici pričetka vojne in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo se na razstavi s pomočjo osebnih spominov pregnancev in tistih, ki so ob njihovem sprejemu sodelovali in pomagali, obračamo k naši skupni, malo znani izkušnji.

Razstava risb in slik predstavnika slovenskega modernega likovnega ustvarjanja, slikarja, grafika in tudi kot kiparja, temelji na prikazu umetnikovega doživljanja in občutenja sveta. Predstavljena so izbrana dela iz začetka 80. let prejšnjega stoletja in posamezna dela iz kasnejših serij.

V sklopu razstave bodo predstavljeni umetniki: Ian Burns, Piero Pizzi Canella, Tony Cragg, Gunter Damisch, Jim Dine, Oliver Dorfer, Erró, Shepard Fairey, Flavio Favelli, Lucio Fontana, Ivana Franke, Vasilena Gankovska, IRWIN, Ilya & Emilia Kabakov, Šejla Kamerić, Peterson Kamwathi, William Kentridge, Anastasia Khoroshilova, Jiří Kolář, Joseph Kosuth, Ángel Marcos, Jacques Monory, Ivan Moudov, Hermann Nitsch, Oswald Oberhuber, Cameron Platter, Patricia Piccinini, Sara Rahbar, Arnulf Rainer, Mel Ramos, Hans Staudacher, Mladen Stilinović, Miha Štrukelj, Stinkfish, Marko Tadić, Marco Tirelli, Simón Vega, Erwin Wurm.

V središču umetniškega raziskovanja Valerie Wolf Gang ležita kompleksno razmerje med človekom in tehnologijo ter vpliv slednje na družbo, predvsem na človekovo dojemanje lastne identitete.