Medijsko središče

Umetniška intervencija Dorit Margreiter Choy v zgodovinsko zaznamovani Plečnikovi hiši se vključuje tako v zgradbo kot tudi v vrt in razstavljene predmete. Tematizira odnos med preteklostjo in sedanjostjo, med življenjskim in delovnim prostorom, pa tudi zapleteno interakcijo med zasebnim in javnim. 

Odprtje razstave: 18. maj 2023 ob 19.00.

Razstava fotografinje Mete Krese bo doslej najobsežnejša predstavitev njenih fotografskih serij ali ciklov. Fotografinja sodi med vidnejše slovenske fotoreporterske fotografinje, ki se je uveljavila v tem pretežno moškem poklicu.

Trije cikli avtorskih dokumentarnih fotografij Praznine, Pritisk in Prehajanje, ki so bili ustvarjeni v letih 2005-2021, kažejo visoko občutljivost avtorja za lokalne in globalne socialnopolitične pojave. Z domišljenim konceptualnim pristopom upodablja aktualne dileme kapitalistične ekonomije, tiska in post-covidne družbe.

Razstava izbranih del srednjega formata predstavlja seriji Mangani  in Orisi  iz slikarkinega zadnjega obdobja, ki so nastajala dnevno kot likovni dnevniški zapisi. Njeno ustvarjalno delo temelji na snovanju narave in raziskovanju likovnega medija s poudarkom na risbi kot izraznemu sredstvu.

Arheološki park Emona z 2000 let starimi ostanki rimske kolonije Emone je danes del središča Ljubljane. Park je nastajal od tridesetih let 20. stoletja naprej. Ob zadnji prenovi, pred desetimi leti, smo se odločili emonske ostanke zavarovati in hkrati oživiti tako, da mednje z bogatim programom povabimo ljudi. Tam, kjer so prej samevali zidovi, danes ustvarjamo, se učimo in uživamo.

Razstavna karavana cikla Ljubljana se klanja Sloveniji je tokrat romala v železarsko mesto Jesenice in njegovo širšo okolico. Predstavljena so umetniška dela, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oziroma z Jesenic prihajajo njihove avtorice in avtorji, ki pod vprašaj postavljajo idejo doma, ki zaradi specifične geografske in zgodovinske pozicije lahko zavzema različne pomene in podobe.

Razstava 158 risb Otona Župančiča, ki kažejo, da je bilo za enega naših največjih poetov vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.

Spominska in pregledna razstava risb in slik, likovno izrazito samosvojega in neustavljivo radovednega avtorja, pomeni nadaljevanje razstave Jutranja rosa, ki je bila leta 2015 v Bežigrajski galeriji 2. Razstavljena dela predstavljajo vrhunce slikarjeve umetniške ustvarjalnosti kot tudi njegov enkraten, občutljiv in kritičen pogled na svet.

Delček Plečnikovega opusa skozi fotografski objektiv in avtorski pogled priznanega italijanskega fotografa.

Pregledna razstava del iz zadnjega štiridesetletnega ustvarjalnega obdobja in druga slikarjeva predstavitev v Bežigrajski galeriji 1 po letu 1982. Razstavljena dela prikazujejo umetnikov likovni svet predmetnih in nepredmetnih podob, ki imajo likovno izhodišče v slikah iz 70. let prejšnjega stoletja.

Obstaja prihodnost, ki je predvidljiva, programirana, načrtovana, predstavljiva. Obstaja pa tudi prihodnost, "l'avenir" (prihod), ki se nanaša na nekoga, ki prihaja in katerega prihod je popolnoma nepričakovan. (Jacques Derrida)

Jedro razstavnega projekta Valovanje: Vizualni dnevnik vode so fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih, ki so jih posneli fotografi in fotografinje priznane nizozemske agencije NOOR Images. Projekt temelji na preizpraševanju prakse galerijskih postavitev: ali dragi okvirji, veliki formati in sijajna razstavna oprema res pomenijo večjo sporočilnost fotografij in razstave? V Galeriji Jakopič se je v 15 letih delovanja nabralo veliko materialov, ki smo jih ponovno uporabili skozi proces ustvarjanja razstave, vizualno podobo pa nadgrajujejo tudi zvočne krajine.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Razstava skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, preimenovanega v Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.

Umetnica na razstavi predstavlja serijo njej značilne prostorske postavitve: stenske in talne objekte. Pri svojem delu pogosto raziskuje koncepte (ne)kraja, doma in domačnosti ter odnos med človekom in arhitekturo.