Medijsko središče

Spominska razstava skoraj sto del: risbe, grafike (jedkanice, akvatinte, serigrafije, grafike v teh kombiniranih tehnikah, sitotiski in ofset tiski), plošče za jedkanice, slike, asemblaži, objekti in skicirke enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov, kot tudi predstavnika nepredmetne likovne umetnosti iz časovnega obdobja od 1970 do 2014, ko postajajo avtorjeva dela, vsaj v večjem delu, povsem nepredmetna.

Projekt "CODE:RED" Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti je od prvih zametkov leta 1999 in prve javne manifestacije na Beneškem bienalu leta 2001 do današnjega dne doživel številne prezentacije, interpretacije in analize.

Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

Lutkovno gledališče Ljubljana se ob 70. obletnici ustanovitve predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti na razstavi Od skice do lutke, ki poteka v Bežigrajski galeriji 1 vse od leta 1980.

Izraelska umetnica Rona Stern (1984) ustvarja premišljene vizualne konstrukcije, v katerih združuje raznorodne elemente, ki izhajajo iz njene neposredne okolice.

Ali Bramwell, novozelandska kiparka in performerka, se osredotoča na kinetične instalacije v povezavi z lastnim telesnim naporom in vključevanjem. V serijo umetniških projektov s skupnim nazivom Delovne skice vgrajuje možnosti izrabe, obrabe, začasnosti, nesmiselnosti in okvare.

Sodelujoče umetnice: Suzana Brborović, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Simona Semenič & Nada Žgank, Maja Smrekar. Po skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom "Better doggy style than no style" v preteklem letu je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi.

Razstava Ivan Cankar sledi življenjski poti pisatelja Ivana Cankarja v osmih slikah. Vsako obdobje njegovega življenja zrcali svet v katerem je Cankar živel in opredeljuje besedila, ki jih je ustvarjal. Ta so odsev njegovega doživljanja lastne vloge v sodobnem času in obenem tudi okolja s svojimi odločilnimi vplivi nanj. Vsa obdobja njegovega življenja je določala strast in hrepenenje po družbi in okolju, ki bi primerno vrednotila njegovo bivanje.

Ukrajinska umetnica mlajše generacije Anna Zvyagintseva, letošnja prejemnica glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre, od leta 2010 članica kuratorske in aktivistične skupine Hudrada, soustanoviteljica ISTM-a (Art Workers' Self-defense Initiative) in sourednica publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v KC Tobačna 001.

Ukrajinski umetnik mlajše generacije Nikita Kadan, prejemnik glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre leta 2011 in nagrade "Future Generation Prize" leta 2014, od leta 2004 član umetniške skupine R.E.P. (Revolutionary Experimental Space), leta 2009 ustanovni član kuratorske in aktivistične skupine Hudrada in sourednik publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v KC Tobačna 001.

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija.

Marc Riboud (1923–2016), fotograf francoskega rodu in svetovnega slovesa, je kot član agencije Magnum Photos dolga leta deloval kot fotoreporter, vzporedno pa snoval svoj avtorski opus, ki je nastajal predvsem na njegovih neverjetno številnih potovanjih po vsem svetu. 

Pregled del enega najprepoznavnejših imen sodobne slovenske likovne umetnosti. Na razstavi so predstavljene slike, akvareli in knjige iz različnih slikarjevih ustvarjalnih obdobij od 2012–2016.  

Razstava ponuja na ogled zgodnje oblikovalsko snovanje Zorana Didka – pohištveno opremo dnevne sobe, ki jo je Didek zasnoval za svojo sestrično An(ic)o Jančigaj. Sorodstvo ji je salon podarilo kot poročno darilo, Mestni muzej Ljubljana pa ga je preteklo leto pridobil v svojo zbirko.

Razstavni projekt Kako narisati mesto? združuje dve razstavišči: Plečnikovo hišo in Galerijo Kresija. Skupni imenovalec obeh razstavnih prostorov je oblikovalka Ljubica Čehovin - Suna, ki v svojih projektih nenehno odpira vprašanja kulturne in naravne dediščine, vrednot, patriotizma in identitete.