Medijsko središče

Leto 2018 je Cankarjevo leto: z njim obeležujemo stoto obletnico smrti našega največjega pisatelja z izjemno bogatim ustvarjalnim opusom. Osrednji razstavni projekt jubileja bosta sočasni razstavi v Cankarjevem domu in Mestnem muzeju Ljubljana. Prva se osredotoča na Cankarjevo delo v kontekstu evropskih in svetovnih literarnih tokov, v muzeju pa se bomo osredotočili na Cankarjevo življenje. Za razumevanje njegovega opusa je namreč ključno prav poznavanje njegove biografije, osebnosti in časa, v katerem je Cankar živel in ustvarjal. 

Ukrajinska umetnica mlajše generacije Anna Zvyagintseva, letošnja prejemnica glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre, od leta 2010 članica kuratorske in aktivistične skupine Hudrada, soustanoviteljica ISTM-a (Art Workers' Self-defense Initiative) in sourednica publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v KC Tobačna 001.

Ukrajinski umetnik mlajše generacije Nikita Kadan, prejemnik glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre leta 2011 in nagrade "Future Generation Prize" leta 2014, od leta 2004 član umetniške skupine R.E.P. (Revolutionary Experimental Space), leta 2009 ustanovni član kuratorske in aktivistične skupine Hudrada in sourednik publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v KC Tobačna 001.

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija.

Marc Riboud (1923–2016), fotograf francoskega rodu in svetovnega slovesa, je kot član agencije Magnum Photos dolga leta deloval kot fotoreporter, vzporedno pa snoval svoj avtorski opus, ki je nastajal predvsem na njegovih neverjetno številnih potovanjih po vsem svetu. 

Pregled del enega najprepoznavnejših imen sodobne slovenske likovne umetnosti. Na razstavi so predstavljene slike, akvareli in knjige iz različnih slikarjevih ustvarjalnih obdobij od 2012–2016.  

Razstava ponuja na ogled zgodnje oblikovalsko snovanje Zorana Didka – pohištveno opremo dnevne sobe, ki jo je Didek zasnoval za svojo sestrično An(ic)o Jančigaj. Sorodstvo ji je salon podarilo kot poročno darilo, Mestni muzej Ljubljana pa ga je preteklo leto pridobil v svojo zbirko.

Razstavni projekt Kako narisati mesto? združuje dve razstavišči: Plečnikovo hišo in Galerijo Kresija. Skupni imenovalec obeh razstavnih prostorov je oblikovalka Ljubica Čehovin - Suna, ki v svojih projektih nenehno odpira vprašanja kulturne in naravne dediščine, vrednot, patriotizma in identitete.

Predstavitev ene redkih umetnic mlajše generacije, ki v svojem delu izhaja iz modernističnega slikarstva. Na pregledni razstavi bodo predstavljena vsa njena bistvena dela-slike iz obdobja 2007–2015, z njej značilnim ustvarjanjem krajine s pogledom s ptičje perspektive.

Številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije, ki jih bo moč videti na ljubljanskih ulicah in trgih, ob tem pa še na dveh galerijskih postavitvah, tvorijo jedro tokratnega festivala svetlobe, ki letos obeležuje svojo dvanajsto izdajo.

Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!

Retrospektivna razstava Tomislava Gotovca a. k. a. Antonia G. Lauerja (1937, Sombor–2010, Zagreb) prinaša vpogled v šestdesetletno delovanje tega vsestranskega umetnika, ki je bil pionir na področju različnih medijev, od eksperimentalnega in strukturalističnega filma do hepeningov, akcij in performansov.

Naslov, kjer konec pomensko lovi začetek in ciklično ustvarja vedno nove pomene in poti, nakazuje izkušnje potovanja, morda celo vagabundstva, ki so značilne za doživljajsko ustvarjalno prakso Metoda Blejca.

Tradicionalni štiridnevni mednarodni videofestival Narave predstavlja video dela dvanajstih avtoric in avtorjev, izbranih na razpisu, in spremljevalno razstavo fotografij. S krajšim pregledom video del na temo narave, se predstavlja tudi Miha Vipotnik, eden od začetnikov video umetnosti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Razstava temelji na izboru, ki kar najbolj nazorno izpričuje Magajnovo osnovno poslanstvo oz. njegovo brezpogojno vdanost fotoreporterskemu poklicu in neusahljivo voljo po ovekovečenju vsega, kar se je v Trstu in širši okolici dogajalo.