Medijsko središče

V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana tokrat le nekaj mesecev po odkritju, razstavljamo edinstveno najdbo iz kamnitega sarkofaga otroškega skeletnega pokopa. Sakofag datira v drugo tretjino 4. stoletja, med ostalinami emonske nekropole pa so ga arheologi odkrili pri nedavnih izkopavanjih na Gosposvetski cesti. Zlati in stekleni nakit po dragocenosti bistveno presega opremo ne samo ostalih grobov, temveč se najdba uvršča med pet najbogatejših pokopov tega poznorimskega pokopališkega kompleksa. O pokojnici žal ne vemo veliko: bila pa je visoka 115 cm, stara okrog 6 let, nakit, ki ga je ob pokopu nosila na sebi, pa priča, da je izhajala iz premožnejše emonske družine.

Razstava predstavlja Irak skozi oči mlajše generacije tamkajšnjih fotografov. S svojim delom so ustvarili edinstven in izviren pogled na Irak, ki prikazuje fragmentirano podobo današnjega življenja v državi: od prostranstev goratih severnih mejnih območij do cele vrste najrazličnejših situacij po vsej državi, ki odražajo tako njeno novejšo zgodovino kot posledice konflikta, ki mu ni videti konca.

Tradicionalna razstava vizualne poezije v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja skupino Studio Signum in njenih ustanovnih članov Živka Kladnika, Nejča Slaparja in Francija Zagoričnika.  Ena najbolj avantgardnih skupin, ki je bila prepoznavna  tudi po svojih performansih in hepeningih je bila ustanovljena leta 1972. V skupini so sodelovali Živko Kladnik (1948–2017), Nejč Slapar (1945), Franci Zagoričnik (1933–1997), Lilijana Grašič (1958), Janez Horvat (1946–2008), Irma Kern (1958), Gordana Kunaver (1947–1992), Darja Polajnar (1954), Gašper Starc (1952), Orest (1960) in Egist (1968) Zagoričnik.

Akademski kipar in akademik Drago Tršar slovenski umetniški prostor že veliko desetletij zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo in avtorsko prepoznavno likovno govorico. Je ena največjih kiparskih avtoritet v našem kulturnem prostoru in njegov obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtor številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, si zasluži obsežno razstavno predstavitev v največjih in najpomembnejših slovenskih galerijskih prostorih.

Reška skupina Fokus Grupa se ljubljanski publiki predstavlja ob koncu dvomesečnega rezidenčnega bivanja v KC Tobačna 001. Člana leta 2012 ustanovljene skupine Iva Kovač in Elvis Krstulović se že nekaj let ukvarjata z odnosi moči v umetnostnem sistemu, ki je inherentno povezan z ekonomsko in družbeno ter ne nazadnje s politično stvarnostjo.

Razstava Saše Spačal, umetnice, ki dela na presečišču intermedijske umetnosti, raziskovanja živih sistemov in zvočnih frekvenc, umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti.

Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.

Razstava Elze Kastl Obereigner (1884-1973) predstavlja doslej spregledano in pozabljeno kiparko. S svojimi plastikami je stopila pred ljubljansko javnost leta 1902. Njen mladostni kiparski opus je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled prvič po več kot 100 letih.

Spominska razstava skoraj sto del: risbe, grafike (jedkanice, akvatinte, serigrafije, grafike v teh kombiniranih tehnikah, sitotiski in ofset tiski), plošče za jedkanice, slike, asemblaži, objekti in skicirke enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov, kot tudi predstavnika nepredmetne likovne umetnosti iz časovnega obdobja od 1970 do 2014, ko postajajo avtorjeva dela, vsaj v večjem delu, povsem nepredmetna.

Projekt "CODE:RED" Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti je od prvih zametkov leta 1999 in prve javne manifestacije na Beneškem bienalu leta 2001 do današnjega dne doživel številne prezentacije, interpretacije in analize.

Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

Lutkovno gledališče Ljubljana se ob 70. obletnici ustanovitve predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti na razstavi Od skice do lutke, ki poteka v Bežigrajski galeriji 1 vse od leta 1980.

Izraelska umetnica Rona Stern (1984) ustvarja premišljene vizualne konstrukcije, v katerih združuje raznorodne elemente, ki izhajajo iz njene neposredne okolice.

Ali Bramwell, novozelandska kiparka in performerka, se osredotoča na kinetične instalacije v povezavi z lastnim telesnim naporom in vključevanjem. V serijo umetniških projektov s skupnim nazivom Delovne skice vgrajuje možnosti izrabe, obrabe, začasnosti, nesmiselnosti in okvare.

Sodelujoče umetnice: Suzana Brborović, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Simona Semenič & Nada Žgank, Maja Smrekar. Po skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom "Better doggy style than no style" v preteklem letu je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi.