Medijsko središče

Akademska kiparka Dragica Čadež v slovenski umetniški oziroma kulturni prostor zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo. Skozi avtorsko prepoznavno likovno govorico, je ustvarila obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtorica številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, zato si zagotovo zasluži obsežno razstavno predstavitev.

V času zaprtja kulturnih ustanov, ostajajo odprta naša virtualna vrata. Sprehodite se po zgodovinskih obdobjih kar iz udobja vašega doma.

Za čas zaprtja Plečnikove hiše, smo na splet dodali nove vsebine. Udobno se namestite in si jih oglejte kar od doma. Saj veste, v določenih okoliščinah je kultura kot kisik ...

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Vrste sodobnih slikarskih prijemov in praks, ki so povezani predvsem z ehom visokega modernizma, včasih opisujemo z nezavednim, kot transcendentalni prikaz »potlačenega smisla«. Pojem nezavednega in njegove izpeljave v polju likovnega mnogokrat burijo duhove in spodbujajo vprašanja o prikritem ter s tem dopuščajo vrsto interpretativnih piruet in teorij, pogostokrat naslanjajočih se na definicije sublimnega in abstraktnega.

V čipke je vloženega veliko natančnega dela, spretnosti in znanja, pri njenem ustvarjanju pa se razvijajo fina motorika, natančnost in vztrajnost. Tudi z miniaturnimi umetninami, kot so klekljane čipke lahko izrazimo svoja občutja v času izolacije in spremenjenih razmer.

Umetnica, ki se je v preteklosti že predstavila z značilnimi risbami v tehniki svinčnika na papirju, postavlja tokrat na ogled izbor risb, slik in objektov iz obdobja dveh let, v katerih združuje tako realistične kot fantastične krajine z videzom lebdečih svetov.

Razstava je sestavljena iz treh projektov priznanega ameriškega umetnika Tonyja Ourslerja: multimedijske instalacije Phase Trans (2019), Eclipse (2019), serije projekcij na prostem, ki naravni svet združujejo s človeškim narativom, ter Imponderable Digital Archive (2016–2020), ki predstavlja selekcijo več kot 1000 slik iz umetnikovega arhiva.

Razstava se osredotoča na predstavitev slikarjevih manj znanih del, ki prikazujejo njegove geometrične izrazne osebne pripovedi. Umetnika zaznamujejo različna ustvarjalna obdobja – od zgodnjih začetkov snovanja predmetnega sveta, do enobarvnih črnih slik, ki pomenijo vrhunec njegovega ustvarjanja, in do zadnjega, manj znanega obdobja, za katerega so značilne slike z avtorjevim rokopisom z izrazitimi posameznimi geometričnimi liki na samo eni slikarski podobi.  

V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.

Na razstavi so predstavljene novejše produkcije transdisciplinarne raziskovalne in razvojne platforme ZKM | Hertz-Lab. Sodelujoči umetniki in raziskovalci se osredotočajo na možnosti ustvarjanja in oblikovanja v času pospešenega tehnološkega napredka ter digitalizacije. 

Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani.

NOVO: Vstopnico lahko vnovčite še do 13. 9. 2020!

Galerija Vžigalica je tudi v letu 2020 osrednje prizorišče festivala Svetlobna gverila. V galeriji in njeni okolici je na ogled vrsta svetlobnih postavitev, instalacij in projekcij.

V sklopu razstave se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo  avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Za ustvarjanje Viktorja Bernika je značilno predvsem dvoje: to, da se v svojih delih sklicuje na družbeno realnost in da v svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Sodobne družbe se loteva z igrivostjo in humorjem, in očitno je, da mu sorodna sproščenost omogoča tudi prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.