Medijsko središče

Spominska razstava ob 20 letnici umetnikove smrti in retrospektivna razstava slik, kipov in grafik enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev in svetovno prepoznanega ter znanega kot grafika. Razstava, ki sodi v niz historičnih in spominskih razstav v Bežigrajskih galerijah, predstavlja 38 del iz obdobja od 1945 do 1995 iz Moderne galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in zasebnih zbirk.

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Robertina Šebjanič deluje na področju preučevanja živih sistemov (bio umetnosti) in zvoka. Njeni raziskovalni projekti, ki v razstaviščih dobijo obliko interaktivnih instalacij, se osredotočajo predvsem na kulturološko, politično in biološko stvarnost tako morskih kot sladkovodnih okolij.

Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal, nisem odmikal pogleda, nisem se premaknil, niti za milimeter prestavil stopal, stal sem pokončno, na mestu sem mirno obstal in upiral oči navzdol, nanj, na kamen sem gledal, ki je mirno ležal tam na obrežju in čakal.

200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige so mejniki, ki ji obeležuje razstava.

Retrospektivna razstava iz obdobja 1970 do 2016 Živka Kladnika, enega izmed prvih ustvarjalcev vizualne in konkretne poezije pri nas. Na osemindvajseti razstavi, ki sodi v ciklus razstav vizualne in konkretne poezije v Bežigrajskih galerijah, bo predstavljena vizualna poezija, knjige, zborniki, fotografije, lepljenke in filmi.

Umetnica Saeborg (skovanka iz imena Saeko in besede kiborg) ustvarjanje napihljivih bitij iz lateksa, ki sicer na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu.

S strani (performans, ki se bo šele zgodil) je najnovejši skupni projekt Calovskega in Ivanoske. V njem umetnika preučujeta hipotetične možnosti razstavnega programa neuresničenega Muzeja moderne umetnosti v Skopju, ki ga je leta 1966 zasnoval poljski arhitekt Oskar Hansen.

Vsak izmed predstavljenih predmetov oziroma fotografij nosi zelo specifično simbolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njegovega konteksta; najsi gre za Tacitovo Germanijo, votivne podobe iz cerkve Matere božje na Brinjevi gori, zlato olimpijsko kolajno Tine Maze, silikonski prsni vsadek, referendumsko volilno skrinjico iz leta 1990 ali le droben del berlinskega zidu, če naštejemo le nekatere izmed njih, ki so predstavljeni na razstavi Pigmalion.

Razstava nam razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.

Bežigrajska galerija 2 predstavlja risbe, slike, grafike in kipe Prešernovih nagrajencev iz slovenske Istre iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zbirke Prešernovih nagrajencev Kranj. Likovna dela, ki so bila na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, predstavljajo najpomembnejša dela Zvesta  Apollonia, Aleksija Kobala, Janeza Lenassija, Živka Marušiča in Andraža Šalamuna.

V sredo, 2. oktobra ob 19 uri, bosta razstavo odprla: Andrej Medved, kustos in dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij Piran, ki je zasnoval zbirko Obalnih galerij in Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajanecev Kranj.

Nekaj neverjetno trdoživega je v krhkosti, s katero Natalija Vujošević podaja razmišljanja in čustvovanja – uvide in afekte – v svojih referenčnih instalacijah. To trdoživost poraja skorajda nevzdržno poslanstvo, ki ga izvaja po lastnih načelih, to je poslanstvo poglobljenega premišljevanja o banalnosti. Pri tem ne mislimo na poudarjanje ali prilaščanje banalnosti niti ne na posmehovanje le-tej, temveč na dejansko in nujno premišljevanje z dokaj melanholičnim in hkrati kritičnim odnosom. Kot je trdil Benjamin, se prav v propadu materialistično izraža ta izjemno konceptualna zmes melanholije in kritične zagnanosti.

[RAZSTAVA JE PODALJŠANA DO 8. DECEMBRA 2019!] 

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Razstava s 33 izbranimi predmeti Plečnikovega liturgičnega posodja se po izjemnem odzivu obiskovalcev iz Vatikanskih muzejev ekskluzivno in za kratek čas seli v Mestni muzej Ljubljana.

Sodelujoči umetniki: Ibrahim Ahmed, Amado Alfadni, Meriç Algün, Pavel Brăila, Chto delat?, Shatha Al-Deghady, Marianne Fahmy, Iulia Toma. 

"Po ulicah hodi morje," je zapisal Mahmoud Darwish leta 1982 v svojem delu Memory for Forgetfulness (Spomin za pozabljivost), in sicer sredi resničnega obleganja, v katerem ni manjkalo prekinitev preskrbe z vodo v mestu in sledov raketnega ognja.

Letošnja tradicionalna razstava Od skice do lutke, ki jo Bežigrajska galerija 1 pripravlja vse od leta 1980, predstavlja umetnost gledališča Zapik s poudarkom na tehniki japonskega gledališča kamišibaj in nagrajenih lutkovnih predstavah. Predstavljene bodo skice, lutke, slike, scenski elementi, fotografije in video ustanoviteljev Gledališča Zapik, Jelene Sitar, univ. dipl. dramaturginje, režiserke, gledališke pedagoginje in lutkarice, ter Igorja Cvetka, prof. muzikologije, etnomuzikologa, ilustratorja in lutkarja.