Medijsko središče

Arhitekturna zapuščina je dinamična entiteta, ki se nenehno spreminja. Ne spreminjajo se le stavbe, temveč tudi arhivski materiali, ki se sporadično pojavljajo v različnih institucijah ali celo na nepričakovanih mestih; včasih 'manjkajoče dele' najdemo tudi na varovanih policah javnih arhivov.

Rezbarski mojster Maks Bergant (1912–1996) je bil nadaljevalec starega rezbarskega izročila, ko se je znanje pod mojstrovim mentorstvom širilo na pomočnike in vajence. Obrti se je izučil v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, najgloblje pa ga je zaznamovalo in oblikovalo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom.

V luči razstavnih projektov sodobne interpretacije Plečnikove dediščine smo v letošnjem letu k sodelovanju povabili izjemno prodornega in perspektivnega, multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga. Projekt je nastal v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti RAVNIKAR ter s podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino.

Saša Dev, Plečnikov študent in arhitekt medvojnega Maribora, je eden izmed soustvarjalcev moderne arhitekture v Sloveniji. Njegova arhitekturna dela ostajajo aktualna, saj kot mlad ustvarjalec ni le sledil sodobnim trendom, temveč jih je v kontekstu odnosa do mestnega tkiva prehitel za več desetletij.

Razstava, s katero v Plečnikovi hiši začenjamo razstavno leto 2024, predstavlja dognanja mag. Darje Pergovnik, konservatorske svetnice, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU, je skozi bogato ohranjeno korespondenco dr. Franceta Steleta predstavljen tesen strokovni in prijateljski odnos med Plečnikom in Steletom, ki je bil v času gradnje Plečnikovih ljubljanskih projektov odgovorni konservator in vodja spomeniškega urada.

Ob obeleževanju 110. obletnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega študenta in sodelavca, ki jo obeležujemo v letošnjem letu, razstava osvetljuje vsestranskost delovanja tega prevečkrat prezrtega arhitekta na mnogih področjih, od arhitekture do spomeniškega varstva, od gorništva do grafičnega oblikovanja.  

Umetniška intervencija Dorit Margreiter Choy v zgodovinsko zaznamovani Plečnikovi hiši se vključuje tako v zgradbo kot tudi v vrt in razstavljene predmete. Tematizira odnos med preteklostjo in sedanjostjo, med življenjskim in delovnim prostorom, pa tudi zapleteno interakcijo med zasebnim in javnim. 

Delček Plečnikovega opusa skozi fotografski objektiv in avtorski pogled priznanega italijanskega fotografa.

Zadnja razstava, ki jo odpiramo v jubilejnem Plečnikovem letu, predstavlja sodoben poklon Plečnikovemu opusu. Snovanje razstave z naslovom 'Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …' smo zaupali povabljenima kuratorjema: razstavo sta pripravila umetniški direktor muzeja MACRO iz Rima Luca Lo Pinto in nemški umetnik Olaf Nicolai. Kuratorja sta k sodelovanju povabila 25 mednarodno uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov in ustvarjalcev, ki z raznolikimi umetniškimi deli vstopajo v hišo arhitekta.

Poleg Plečnikovih arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih stvaritev po Evropi in v domovini je skoraj enako pomembna sestavina njegove zapuščine tudi pedagoško delo na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ravno temu delu se posveča razstava z naslovom 'Nulla dies sine linea. Profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani'.

150-letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 1 leto od vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter 6. obletnica delovanja galerije DobraVaga - vse našteto botruje ponovnemu združenju moči dveh mestnih razstavišč: Plečnikove hiše in DobreVage ter ustvarjanju in razstavljanju grafik šestih mladih umetnikov.

Razstava 'Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju', ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

Uvod v Plečnikovo leto 2022 predstavlja razstava, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa 'Plečnik (in pika)' prekaljenega in nagrajenega striparskega tandema, ki ga sestavljata Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić.

Kako je s posegi v dediščino Plečnik spomenike oživljal in s tem ohranil? Na kakšen način je s prenovo spomenikov odpiral nove, odprte in žive javne prostore? Kako je arhitekt pristopal k prenovi sakralnih prostorov in jih prilagajal novemu času? Na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja razstava 'Prostorski koncepti Plečnikovih prenov'.