Medijsko središče

Delček Plečnikovega opusa skozi fotografski objektiv in avtorski pogled priznanega italijanskega fotografa.

Zadnja razstava, ki jo odpiramo v jubilejnem Plečnikovem letu, predstavlja sodoben poklon Plečnikovemu opusu. Snovanje razstave z naslovom 'Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …' smo zaupali povabljenima kuratorjema: razstavo sta pripravila umetniški direktor muzeja MACRO iz Rima Luca Lo Pinto in nemški umetnik Olaf Nicolai. Kuratorja sta k sodelovanju povabila 25 mednarodno uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov in ustvarjalcev, ki z raznolikimi umetniškimi deli vstopajo v hišo arhitekta.

Poleg Plečnikovih arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih stvaritev po Evropi in v domovini je skoraj enako pomembna sestavina njegove zapuščine tudi pedagoško delo na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ravno temu delu se posveča razstava z naslovom 'Nulla dies sine linea. Profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani'.

150-letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 1 leto od vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter 6. obletnica delovanja galerije DobraVaga - vse našteto botruje ponovnemu združenju moči dveh mestnih razstavišč: Plečnikove hiše in DobreVage ter ustvarjanju in razstavljanju grafik šestih mladih umetnikov.

Razstava 'Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju', ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

Uvod v Plečnikovo leto 2022 predstavlja razstava, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa 'Plečnik (in pika)' prekaljenega in nagrajenega striparskega tandema, ki ga sestavljata Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić.

Kako je s posegi v dediščino Plečnik spomenike oživljal in s tem ohranil? Na kakšen način je s prenovo spomenikov odpiral nove, odprte in žive javne prostore? Kako je arhitekt pristopal k prenovi sakralnih prostorov in jih prilagajal novemu času? Na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja razstava 'Prostorski koncepti Plečnikovih prenov'.

Nova unikatna črkovna vrsta Plecnik

V obdobju med obema vojnama je bila ustanovljena Tehniška fakulteta v Ljubljani in na njej arhitekturni oddelek, kjer se je pri profesorju Plečniku šolal France Tomažič. Kmalu po študiju je postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo  avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Zgodovina prihodnosti je naslov študentskega arhitekturnega projekta, pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja izvedenega v študijskem letu 2017/18 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstava predstavlja serijo fotografij, aksonometričnih risb in abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca. Lahko bi rekli, da so objekti nekakšni »praelementi«, v katerih so študentje strnili ideje izbranih primerov Plečnikove arhitekture.

Razstava nam razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Ravno njim, 33 izbranim predmetom Plečnikovega liturgičnega posodja, je posvečena razstava v Vatikanskih muzejih.

Razstava Plečnik kot navdih podaja odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus.