Medijsko središče

150-letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 1 leto od vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter 6. obletnica delovanja galerije DobraVaga - vse našteto botruje ponovnemu združenju moči dveh mestnih razstavišč: Plečnikove hiše in DobreVage ter ustvarjanju in razstavljanju grafik šestih mladih umetnikov.

Razstava 'Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju', ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

Uvod v Plečnikovo leto 2022 predstavlja razstava, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa 'Plečnik (in pika)' prekaljenega in nagrajenega striparskega tandema, ki ga sestavljata Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić.

Kako je s posegi v dediščino Plečnik spomenike oživljal in s tem ohranil? Na kakšen način je s prenovo spomenikov odpiral nove, odprte in žive javne prostore? Kako je arhitekt pristopal k prenovi sakralnih prostorov in jih prilagajal novemu času? Na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja razstava 'Prostorski koncepti Plečnikovih prenov'.

Nova unikatna črkovna vrsta Plecnik

V obdobju med obema vojnama je bila ustanovljena Tehniška fakulteta v Ljubljani in na njej arhitekturni oddelek, kjer se je pri profesorju Plečniku šolal France Tomažič. Kmalu po študiju je postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo  avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Zgodovina prihodnosti je naslov študentskega arhitekturnega projekta, pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja izvedenega v študijskem letu 2017/18 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstava predstavlja serijo fotografij, aksonometričnih risb in abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca. Lahko bi rekli, da so objekti nekakšni »praelementi«, v katerih so študentje strnili ideje izbranih primerov Plečnikove arhitekture.

Razstava nam razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Ravno njim, 33 izbranim predmetom Plečnikovega liturgičnega posodja, je posvečena razstava v Vatikanskih muzejih.

Razstava Plečnik kot navdih podaja odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus.

29. januarja 1944 je na Narodno in univerzitetno knjižnico strmoglavilo letalo ter močno poškodovalo komaj zgrajeni Plečnikov ‘ponos Ljubljane’. 75. obletnico nesrečnega dogodka v Plečnikovi hiši obeležujemo z razstavo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z NUK.

Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.

Razstavni projekt Kako narisati mesto? združuje dve razstavišči: Plečnikovo hišo in Galerijo Kresija. Skupni imenovalec obeh razstavnih prostorov je oblikovalka Ljubica Čehovin - Suna, ki v svojih projektih nenehno odpira vprašanja kulturne in naravne dediščine, vrednot, patriotizma in identitete.