Razstave

Razstava skozi štiridelno postavitev odpira vprašanja o medijskem senzacionalizmu, moči politike, ki se širi s pomočjo medijev, in o neposredni medijski cenzuri.

Ljubljanski festival svetlobe se vnovič podaja v svetlobno zasedbo javnega in galerijskega prostora v mestnem središču: ob odprtju festivala si bo moč ogledati skupinsko razstavo v Galeriji Vžigalica in niz svetlobnih postavitev v njeni okolici, v drugem polčasu pa se festivalsko dogajanje seli še v Galerijo Alkatraz, na Fužine, v Svetlobni park ...

Razstava predstavlja zgodbo spletne igre Line Rider – simulacije sankača, ki se spušča po strminah – s katero je Boštjan Čadež - Fšk ustvaril globalni fenomen.

Na zadnji, sedmi razstavi cikla "Takle mamo … / So it has come to this…" se s triptihom "Kaj je bilo prej?" predstavlja Dorotea Škrabo. Umetnica se ukvarja s fenomenom podobe v obdobju interneta – raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo, zlasti v zvezi z omejitvami družbenih omrežij.

Na razstavi se predstavljajo umetniki, ki so življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem: Tina Đenadić, Mina Fina, Nataša Gašparac, Marko Glavač, Dora Gorše, Aleš Gregorič, Pavel Gregorič, Tomaž Gregorič, Sašo Koprivec, Polonca Lovšin, Lela B. Njatin, Vito Oražem, Urška Pečnik, Društvo kočevskih glasbenikov.

Na šesti razstavi cikla "Takle mamo … / So it has come to this…" se s triptihom "Preskoki" predstavlja Manuel Fabris, katerega umetniško prakso zaznamuje želja po poenotenju navideznega nasprotja med digitalnim načinom dela kot natančnim, hladnim, in ročnim načinom, ki ga vidi kot neposrednega in spontanega.