Razstave

Umetnica Saeborg (skovanka iz imena Saeko in besede kiborg) ustvarjanje napihljivih bitij iz lateksa, ki sicer na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu.

Berlinska umetnica Sinta Werner v svoji umetniški praksi kot osnovo za svoja dela uporablja arhitekturne elemente prostorov in jim z optičnimi iritacijami dodaja umetniške vsebine.

Razstava skozi štiridelno postavitev odpira vprašanja o medijskem senzacionalizmu, moči politike, ki se širi s pomočjo medijev, in o neposredni medijski cenzuri.

Ljubljanski festival svetlobe se vnovič podaja v svetlobno zasedbo javnega in galerijskega prostora v mestnem središču: ob odprtju festivala si bo moč ogledati skupinsko razstavo v Galeriji Vžigalica in niz svetlobnih postavitev v njeni okolici, v drugem polčasu pa se festivalsko dogajanje seli še v Galerijo Alkatraz, na Fužine, v Svetlobni park ...

Razstava predstavlja zgodbo spletne igre Line Rider – simulacije sankača, ki se spušča po strminah – s katero je Boštjan Čadež - Fšk ustvaril globalni fenomen.

Na zadnji, sedmi razstavi cikla "Takle mamo … / So it has come to this…" se s triptihom "Kaj je bilo prej?" predstavlja Dorotea Škrabo. Umetnica se ukvarja s fenomenom podobe v obdobju interneta – raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo, zlasti v zvezi z omejitvami družbenih omrežij.