Od 9. januarja smo žal ponovno zaprti.
Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.
Baročna umetnost v osrednji Sloveniji, z žariščem v Ljubljani, se je v 18. stoletju razmahnila v vseh umetnoobrtnih panogah. Še posebej se je to izrazilo v slikarstvu, ki je bilo daleč naokoli najbolj ustvarjalno in stilno razpoznavno. Zato imamo slikarsko paleto tega časa kar za ljubljanski likovni naglas.
Akademska kiparka Dragica Čadež v slovenski umetniški oziroma kulturni prostor zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo. Skozi avtorsko prepoznavno likovno govorico, je ustvarila obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtorica številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, zato si zagotovo zasluži obsežno razstavno predstavitev.
Sprehodite se po zgodovinskih obdobjih kar iz udobja vašega doma.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Antropocen je obdobje, v katerem živimo, in naši zbrani podatki potrjujejo, da so stvari že zunaj lestvice. Stvari so ušle izpod nadzora, so "fuoriscala".
Po več kot sedmih mesecih smo se poslovili od izjemne razstave, realizirane v izjemnih časih. Razstavo sodobne indonezijske družbeno zavzete fotografije, ki nas je navdihnila, se nas globoko dotaknila in naš pogled usmerila onkraj stereotipov, lahko še vedno doživite virtualno – skozi fotografije in virtualna vodstva.
Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.
"Na drugi strani" je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Četudi ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in kasneje elektronske medije, se razstava zavestno zamejuje na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.
V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.
Številni naravoslovni muzeji po svetu so v precepu, kako prilagoditi prikaz svojih zbirk novim smernicam in gibanjem. Ni naključje, da v času, ko se v javnosti krešejo mnenja med zagovorniki in nasprotniki dioram, pri čemer prvi menijo, da so tako ogrožene kot živali in ekosistemi, ki jih prikazujejo, drugi pa jih imajo za preživelo propagandno orodje imperialističnih sil, projekt Optična motnja Maje Smrekar oživlja prav obliko diorame.
Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.
Novice
... in kdo so bili njeni takratni meščani?
Ali je dediščina antike na območju današnje Slovenije skrita? Kdaj se začnejo prva arheološka izkopavanja v Sloveniji? Kaj delajo konservatorji z arheološkimi najdbami? Kaj dela v muzeju kustos? Govorimo o umetnostni zgodovini?
Predstavljamo program letošnjih razstav in napovedujemo odprtje prenovljene Hribarjeve vile Zlatica.
Razstavno leto nadaljujemo z izborom večjih slik na platnu Ire Marušič. Vodilo umetnice k nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob v na videz lebdečih prostorih in so podobni sami magmi.
Razstavno leto pričenjamo z razstavo »40 let OD SKICE DO LUTKE« s predstavitvijo skic, lutk, scenskih elementov in fotografij iz lutkovnih predstav Mini teatra Ljubljana. Predstavili se bosta Iva-Matija Bitanga, avtorica likovne zasnove lutkovne predstave Hlapič in Ana Viktorova, ...
Ob dvajseti obletnici delovanja Mini teatra Ljubljana, se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga, predstava Hlapič in Ana Viktorova, predstava Pravljica o carju Saltanu. Na ogled so skice, ...