Ljubljana
MGML

Razstave

Napovedujemo
Viktor Bernik
2. 4. 2020–22. 5. 2020

Bernikova razstava se bo navezovala na specifiko prostora Tobačne, z njo pa bo, kot je za umetnika značilno, obravnaval stičišča med umetnostjo in vsakdanjikom ter se posvečal vprašanju družbenega prostora in načinov, na katere lahko umetnost vstopa vanj. Ljubljanski vizualni umetnik (1971) je leta 1998 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec in prof. Bojanu Gorencu, pri katerem je opravil še specialko.

Napovedujemo
Siniša Ilić
29. 5. 2020–31. 7. 2020

Siniša Ilić (1977, Beograd), je vizualni umetnik, katerega ustvarjalna praksa vključuje risbe, slike, instalacije, video in knjige umetnika, deluje pa tudi na področju performansa. Ilić v svojem delu obravnava družbene pojave ter raziskuje različne oblike socialnega nasilja. Je soustanovitelj in član platforme za umetnost in teorijo TkH (Teorija hoje), ki jo je konec leta 2000 v Beogradu ustanovila skupina teoretikov in umetnikov.

Napovedujemo
Arjan Pregl
24. 9. 2020–6. 11. 2020

Arjan Pregl sodi v generacijo slovenskih slikarjev, rojenih v prvi polovici 70. letih, ki so po zaključenem študiju, v poznih 90. letih začeli z delovanjem v slovenskem likovnem prostoru. Pregl je na ljubljanski Akademiji diplomiral leta 1998 pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca ter nato izobraževanje nadaljeval s podiplomskima študijema – slikarstva (2001, prof. Bojan Gorenc) ter grafike (2004, prof. Lojze Logar).

Napovedujemo
Maja Smrekar
26. 11. 2020–4. 1. 2021

Maja Smrekar (1976) je končala študij kiparstva na ljubljanski likovni akademiji in prav tam opravila tudi magistrski študij na oddelku za video in nove medije. Umetnica v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki jih sproža uporaba novih tehnologij. V Galeriji Tobačna bo predstavila svoj najnovejši projekt, katerega osrednje vprašanje je, kaj se lahko umetna inteligenca nauči od psov.

Pretekle razstave

Bojan FajfrićPraznina
30. 1. 2020–13. 3. 2020
Razstava Praznina prinaša vpogled v Fajfrićeva dela, ki svojevrstno motrijo preteklost. S svojim nelinearnim časovnim krogotokom mnogokrat prikazujejo spekulativno zgodovino, nahajajo pa se na presečišču osebnih spominov, kolektivne zgodovinske zavesti in neizogibnega toka dogodkov.
Robertina ŠebjaničVodni somrak_Ligofilija
5. 12. 2019–15. 1. 2020
Robertina Šebjanič deluje na področju preučevanja živih sistemov (bio umetnosti) in zvoka. Njeni raziskovalni projekti, ki v razstaviščih dobijo obliko interaktivnih instalacij, se osredotočajo predvsem na kulturološko, politično in biološko stvarnost tako morskih kot sladkovodnih okolij.
Yane Calovski & Hristina IvanoskaS strani (performans, ki se bo šele zgodil)
24. 10. 2019–22. 11. 2019
"S strani (Performans, ki se bo šele zgodil)" je najnovejši skupni projekt Calovskega in Ivanoske. V njem umetnika preučujeta hipotetične možnosti razstavnega programa neuresničenega Muzeja moderne umetnosti v Skopju, ki ga je leta 1966 zasnoval poljski arhitekt Oskar Hansen.
Natalija VujoševićRim
30. 9. 2019–18. 10. 2019
Nekaj neverjetno trdoživega je v krhkosti, s katero Natalija Vujošević podaja razmišljanja in čustvovanja – uvide in afekte – v svojih referenčnih instalacijah. To trdoživost poraja skorajda nevzdržno poslanstvo, ki ga izvaja po lastnih načelih, to je poslanstvo poglobljenega premišljevanja o banalnosti. Pri tem ne mislimo na poudarjanje ali prilaščanje banalnosti niti ne na posmehovanje le-tej, temveč na dejansko in nujno premišljevanje z dokaj melanholičnim in hkrati kritičnim odnosom. Kot je trdil Benjamin, se prav v propadu materialistično izraža ta izjemno konceptualna zmes melanholije in kritične zagnanosti.
Anca Benera & Arnold EstefanThe Driving Force of all Nature
2. 7. 2019–9. 8. 2019
Benera in Estefan raziskujeta različna konfliktna območja preteklosti in sedanjosti, povezana z ozemeljem, vodo, naravnimi bogastvi, tehnološkim napredkom in ne nazadnje z večnim skupnim imenovalcem – dobičkom. 
Dejan KaludjerovićPogovori: Ljubljana
26. 4. 2019–14. 6. 2019
"Po mojem je večina Slovencev zelo ponižna, eh, mislim, da smo zelo prijazni in da znamo skrbeti za okolje, večina nas to tudi počne." (Alina, 10 let). Odraščanje je politično vprašanje, saj je ideološko in čustveno pogojeno z družbenimi skupnostmi, ki nas obdajajo. S to mislijo nas Dejan Kaludjerović z umetniškim projektom Pogovori: Hula obroči, elastike, frnikole in pesek (od leta 2013 do danes) opominja na dejstvo, da politična stvarnost in miselnost ne prizaneseta niti otrokom, četudi je otroštvo življenjsko obdobje, ki ga pogosto opisujemo kot obdobje nedolžnosti, olajšano družbene odgovornosti za stvari, ki se zgodijo in ki se bodo dogajale tudi v prihodnosti.