Ljubljana
MGML

Razstave

Valerie Wolf Gang
Valerie Wolf GangČudoviti obraz umetne inteligence
24. 2. 2022–8. 4. 2022
V središču umetniškega raziskovanja Valerie Wolf Gang ležita kompleksno razmerje med človekom in tehnologijo ter vpliv slednje na družbo, predvsem na človekovo dojemanje lastne identitete.
Neža Knez
Neža KnezSkozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj, poskus 2 (Cirkulacije)
16. 12. 2021–21. 1. 2022
Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj (Cirkulacije) je večletna raziskava prostora, ki preko osebne pripovedi govori o zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije ter njihovih objektih in subjektih raziskave.
Saša Spačal
Saša SpačalMikoMitologije
22. 10. 2021–3. 12. 2021
Saša Spačal v svojem delu raziskuje preplet narave in kulture, pri čemer se osredotoča predvsem na vpetost vseh sprememb v neskončno število mikro in makro povratnih zank, ki jih poganja človeškemu očesu nevidna presnova mikroorganizmov.
Danilo Milovanović
Danilo MilovanovićRazsrediščenje
14. 9. 2021–15. 10. 2021
Umetniška dela Danila Milovanića so dobesedno vsidrana v urbano tkivo, od koder umetnik črpa svoj navdih in kamor svoja dela najpogosteje tudi umešča; s svojo ustvarjalnostjo nemalokrat analizira in prevprašuje procese gentrifikacije in komercializacije mestnih središč ter tako razpira pomembna družbena vprašanja.
Polonca Lovšin
Polonca LovšinGibanje za javni govor
10. 8. 2021–8. 9. 2021
Razstava Gibanje za javni govor umetnice Polonce Lovšin je prva postavitev istoimenskega projekta v galerijskem prostoru. Gre za projekt v trajanju, ki začasno zavzame javni prostor v urbanem okolju in udeležence spodbuja h komunikaciji in skupni akciji.
Constanze Ruhm
skupinska razstava
Constanze RuhmNajdaljša (in še daljša) pot
30. 4. 2021–20. 6. 2021
Projekt v obliki dvokanalne videoinstalacije, združene s serijo fotografij, prepleta več niti, povezanih z zgodovino in sedanjostjo italijanskega feminizma.
Maja Smrekar
Maja SmrekarOptična motnja
24. 12. 2020–12. 3. 2021
Številni naravoslovni muzeji po svetu so v precepu, kako prilagoditi prikaz svojih zbirk novim smernicam in gibanjem. Ni naključje, da v času, ko se v javnosti krešejo mnenja med zagovorniki in nasprotniki dioram, pri čemer prvi menijo, da so tako ogrožene kot živali in ekosistemi, ki jih prikazujejo, drugi pa jih imajo za preživelo propagandno orodje imperialističnih sil, projekt Optična motnja Maje Smrekar oživlja prav obliko diorame.
Arjan Pregl
Arjan PreglOtroške slike
24. 9. 2020–6. 11. 2020
Vrste sodobnih slikarskih prijemov in praks, ki so povezani predvsem z ehom visokega modernizma, včasih opisujemo z nezavednim, kot transcendentalni prikaz »potlačenega smisla«. Pojem nezavednega in njegove izpeljave v polju likovnega mnogokrat burijo duhove in spodbujajo vprašanja o prikritem ter s tem dopuščajo vrsto interpretativnih piruet in teorij, pogostokrat naslanjajočih se na definicije sublimnega in abstraktnega.
Viktor Bernik
Viktor BernikHA, HA, HA!
3. 6. 2020–31. 7. 2020
Za ustvarjanje Viktorja Bernika je značilno predvsem dvoje: to, da se v svojih delih sklicuje na družbeno realnost in da v svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Sodobne družbe se loteva z igrivostjo in humorjem, in očitno je, da mu sorodna sproščenost omogoča tudi prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.
Bojan Fajfrić
Bojan FajfrićPraznina
30. 1. 2020–13. 3. 2020
Razstava Praznina prinaša vpogled v Fajfrićeva dela, ki svojevrstno motrijo preteklost. S svojim nelinearnim časovnim krogotokom mnogokrat prikazujejo spekulativno zgodovino, nahajajo pa se na presečišču osebnih spominov, kolektivne zgodovinske zavesti in neizogibnega toka dogodkov.
Robertina Šebjanič
Robertina ŠebjaničVodni somrak_Ligofilija
5. 12. 2019–15. 1. 2020
Robertina Šebjanič deluje na področju preučevanja živih sistemov (bio umetnosti) in zvoka. Njeni raziskovalni projekti, ki v razstaviščih dobijo obliko interaktivnih instalacij, se osredotočajo predvsem na kulturološko, politično in biološko stvarnost tako morskih kot sladkovodnih okolij.
Yane Calovski & Hristina Ivanoska
Yane Calovski & Hristina IvanoskaS strani (performans, ki se bo šele zgodil)
24. 10. 2019–22. 11. 2019
S strani (performans, ki se bo šele zgodil) je najnovejši skupni projekt Calovskega in Ivanoske. V njem umetnika preučujeta hipotetične možnosti razstavnega programa neuresničenega Muzeja moderne umetnosti v Skopju, ki ga je leta 1966 zasnoval poljski arhitekt Oskar Hansen.
Natalija Vujošević
Natalija VujoševićRim
30. 9. 2019–18. 10. 2019
Nekaj neverjetno trdoživega je v krhkosti, s katero Natalija Vujošević podaja razmišljanja in čustvovanja – uvide in afekte – v svojih referenčnih instalacijah. To trdoživost poraja skorajda nevzdržno poslanstvo, ki ga izvaja po lastnih načelih, to je poslanstvo poglobljenega premišljevanja o banalnosti. Pri tem ne mislimo na poudarjanje ali prilaščanje banalnosti niti ne na posmehovanje le-tej, temveč na dejansko in nujno premišljevanje z dokaj melanholičnim in hkrati kritičnim odnosom. Kot je trdil Benjamin, se prav v propadu materialistično izraža ta izjemno konceptualna zmes melanholije in kritične zagnanosti.
Anca Benera & Arnold Estefan
Anca Benera & Arnold EstefanThe Driving Force of all Nature
2. 7. 2019–9. 8. 2019
Benera in Estefan raziskujeta različna konfliktna območja preteklosti in sedanjosti, povezana z ozemeljem, vodo, naravnimi bogastvi, tehnološkim napredkom in ne nazadnje z večnim skupnim imenovalcem – dobičkom. 
Dejan Kaludjerović
Dejan KaludjerovićPogovori: Ljubljana
26. 4. 2019–14. 6. 2019
"Po mojem je večina Slovencev zelo ponižna, eh, mislim, da smo zelo prijazni in da znamo skrbeti za okolje, večina nas to tudi počne." (Alina, 10 let). Odraščanje je politično vprašanje, saj je ideološko in čustveno pogojeno z družbenimi skupnostmi, ki nas obdajajo. S to mislijo nas Dejan Kaludjerović z umetniškim projektom Pogovori: Hula obroči, elastike, frnikole in pesek (od leta 2013 do danes) opominja na dejstvo, da politična stvarnost in miselnost ne prizaneseta niti otrokom, četudi je otroštvo življenjsko obdobje, ki ga pogosto opisujemo kot obdobje nedolžnosti, olajšano družbene odgovornosti za stvari, ki se zgodijo in ki se bodo dogajale tudi v prihodnosti.
Nika Autor
Nika AutorOsrečite sebe in družino
15. 3. 2019–19. 4. 2019
Leta 1966 je z delom mladinskih brigad, loterijo ter podporo širše lokalne skupnosti in nekdanjega gradbenega giganta Vegrada v le 50 dneh zraslo 2000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, slovesno odprtih pod pokroviteljstvom OZN. Dvajseta obletnica konca druge svetovne vojne in zapisa Splošne deklaracije človekovih pravic je narekovala naslov razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. 
Jasmina Cibic
Jasmina CibicSpielraum
8. 2. 2019–1. 3. 2019
V Londonu živeča slovenska umetnica Jasmina Cibic se ljubljanskemu občinstvu predstavlja s segmentom tridelnega razstavnega in filmskega projekta z naslovom "Spielraum", ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa. 
Dante Buu
Dante BuuNočem, da gre moj ljubimec na delo
19. 12. 2018–18. 1. 2019
Umetnik Dante Buu (Rožaje, Črna gora) v svoji praksi združuje fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. Njegova dela se uresničujejo ob nenehnem izpraševanju vse bolj nejasnih meja med zasebnim/javnim in voajerskim/parcipatornim ter raziskujejo tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe kot tudi identitete, ki postajajo v času digitalne dobe vse bolj fluidne.
Fokus grupa
Fokus grupaNevidna materija
7. 11. 2018–7. 12. 2018
Reška skupina Fokus Grupa se ljubljanski publiki predstavlja ob koncu dvomesečnega rezidenčnega bivanja v KC Tobačna 001. Člana leta 2012 ustanovljene skupine Iva Kovač in Elvis Krstulović se že nekaj let ukvarjata z odnosi moči v umetnostnem sistemu, ki je inherentno povezan z ekonomsko in družbeno ter ne nazadnje s politično stvarnostjo.
Dušica Dražić & Wim Janssen
Dušica Dražić & Wim JanssenProjektor
5. 9. 2018–20. 9. 2018
Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se