Razstave
Vas zanima, kako predmet iz globine zemlje prepotuje pot do svetle muzejske vitrine?
Razstava Delci časa vas popelje v zakulisje sodobnih arheoloških raziskav in razkriva, da arheologija danes ni več le iskanje izgubljenih zakladov, temveč visokotehnološka, interdisciplinarna in timska znanost, ki soustvarja našo skupno kulturno identiteto. Na primerih raziskav, izvedenih v zadnjih dvajsetih letih na območju Ljubljane in njene okolice, predstavlja celotno pot arheološke dediščine – od odkritja in izkopavanja do zahtevnih laboratorijskih analiz, konserviranja, znanstvenih spoznanj, predstavitve v muzeju in hranjenja obsežnih arhivov najdišč. Ob tem opozarja na pomen varovanja arheološke dediščine in odgovornost vseh nas, da jo ohranimo za prihodnje generacije.
Ali je lahko mati tudi umetnica? Koliko ji sme pomeniti kiparstvo, če napoči vojna in predvsem povojno obdobje s svojo negotovostjo? Posameznikovo življenje odseva čas in njegove dogodke, kar še posebej velja za kiparko Lizo Hribar, o kateri smo dolgo molčali.
Panojska razstava na Zavoju Mestnega muzeja Ljubljana predstavlja Arheološki center MGML, kjer arheološke najdbe po koncu izkopavanj zaživijo novo življenje. Prikazano je osrčje dela, ki običajno ostaja skrito očem javnosti – od čiščenja, dokumentiranja in preučevanja predmetov do njihove dolgoročne hrambe in arhiviranja. Predstavlja ljudi, procese in prostore, ki omogočajo razumevanje preteklosti ter ohranjanje arheološke dediščine za prihodnost.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Tokrat razstava v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana na ogled postavlja izjemno dobro ohranjen rimski lesen sod, ki so ga arheologi leta 2020 odkrili med izkopavanji na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki. Približno dva tisoč let star sod je prvotno služil za shranjevanje in prevoz blaga, pozneje pa so ga uporabili za utrditev sten vodnjaka. Prav vlažno okolje je omogočilo, da so se ohranile lesene doge, obroči iz šibja ter celo napisi in žigi, ki ponujajo dragocen vpogled v njegovo zgodovino.










