Razstave

O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice. 

Kako so si Emončani zapenjali obleke, ko še niso poznali gumbov?

Spoznajte rimsko preteklosti našega mesta skozi doživetja v novi sezoni Emone!

Predstavitev projektne naloge je plod sodelovanja dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Mestnega muzeja Ljubljana z aktualno razstavo Od korzeta do žaketa. Mlade ustvarjalke 3. in 4. letnika so se podale na raziskovalno pot po muzeju. Pri spoznavanju teme je kmalu nastopil čas temeljite poglobitve in iskanja lastnega navdiha. Razvoj kolekcij je tako doživel razcvet in se razpršil v vse možne smeri, v katere je vodila domišljija.

Študenti 1. letnika so s prefinjeno rokodelsko realizacijo ustvarjali izvirni konceptualni trajnostni oblikovalski rešitvi. Uporabili so eksperimentalne pristope, ki so jih nadgradili z avtorskim pristopom pri končni rešitvi. Študenti v 2. letniku pa so oblikovali sodobne različice  male črne obleke. Strukture, ki so nastale, v odnosu do telesa ponujajo svež in svoboden način oblačenja. Študenti so se pri razvoju oblikovalske zasnove navezovali na stalno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana in aktualno razstavo Od korzeta do žaketa.

Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojsti in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.  

Dediščina hrvaške fotografije druge polovice 19. stoletja,  ki jo prinaša opus fotografa Ivana Standla, pred gledalca postavlja podobe naravnih lepot, premične in nepremične dediščine, številne individualne in skupinske studijske portretne fotografije ter znamenitosti mesta Zagreb, njegovih vedut in popotresnih podob mesta. 

Razmišljanje in likovno ustvarjanje dijakinj in dijakov 1. letnikov Gimnazije Poljane po ogledu razstave Slovenske umetnice v Mestnem muzeju Ljubljana.

Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.

Ko obiskovalci zremo v razstavljene predmete in se poglabljamo v njihove zgodbe, redkokdaj pomislimo, koliko truda in znanja je bilo vloženega za obstanek predmeta. Kdo – in kako – je ohranil materiale, ki bi zaradi starosti in drugih okoliščin morali že zdavnaj propasti?

Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.

Razstava v muzeju v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v  prvi polovici 20. stoletja. V Galeriji Jakopič so predstavljene arhitektke in fotografinje.

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Muzeji smo včasih nepričakovano deležni medijske pozornosti globalnih razsežnosti. In to ne nujno zaradi razstave, ki jo odpiramo. Včasih se delu javnosti naše zbirke ali to, kako jih interpretiramo, zdi kontroverzno in tako se znajdemo v središču zanimanja medijev in splošne javnosti. 

Arheološki park Emona z 2000 let starimi ostanki rimske kolonije Emone je danes del središča Ljubljane. Park je nastajal od tridesetih let 20. stoletja naprej. Ob zadnji prenovi, pred desetimi leti, smo se odločili emonske ostanke zavarovati in hkrati oživiti tako, da mednje z bogatim programom povabimo ljudi. Tam, kjer so prej samevali zidovi, danes ustvarjamo, se učimo in uživamo.

Razstava 158 risb Otona Župančiča, ki kažejo, da je bilo za enega naših največjih poetov vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Predstavljamo umetnostna dela iz zbirke MGML, obenem pa posebno pozornost namenjamo slikarju, ki bi letos praznoval 100 let.

Razstava ponuja enkratno priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in za novi vpogled vanje. Osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je Jože Plečnik uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju. Razstava odgovarja na vprašanje kako misliti Plečnika danes.

Nenavadna življenjska zgodba dr. Otmarja Pirkmajerja, prvega rektorja UNRRA univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Združeni narodi in na kateri so predavali in študirali nenemški begunci in razseljenci 2. svetovne vojne. Življenje dr. Otmarja Pirkmajerja, pravnika, publicista, politika in človeka, ki je dvakrat preživel koncentracijsko taborišče Dachau, je zapis izjemne in pri nas manj poznane osebne zgodbe, ki se je odvijala v času nenehnih zgodovinskih zasukov 20. stoletja.