Razstave

Z izbranimi fotodokumenti in predmeti bo razstava oživila čas, ko je v Ljubljani z risankami, reklamami in filmom zaživel ves svet.

Preučevanje kamnin iz obdobja umetnosti in arhitekture antike in baroka.

Arheologi so med raziskavami ob SNG Drama Ljubljana v letih 2023 in 2024 odkrili izjemno dobro ohranjene ostaline rimske kolonije Emone. Na razstavi v Zakladnici sta tokrat prvič predstavljena dva mozaika in odlomek oljenke z upodobitvijo gledališke maske, motivom, ki simbolno povezuje življenje v Emoni z gledališčem Drama.

Spoznajte rimsko preteklosti našega mesta v Arheoparku Emona!

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Razstava, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Skozi zgodbe posameznikov razkriva težke dileme, s katerimi so se soočali v najtežjih časih, in obiskovalce spodbudila k razmislek o miru, vojni ter kulturi nenasilja – temah, ki ostajajo aktualne še danes. Spremljevalni program razstave preverite tukaj!

if walls could tell oz. ko zidovi spregovorijo je transnacionalni projekt düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa, ki prevprašuje umetnostne in kulturne institucije glede njihove prepustnosti za širše družbene skupine in njihove ideje.

Razstava predstavlja freske slikarja Josefa Mayrja, ki so jih leta 1947 sneli z ruševin dvorca Križ pri Komendi. Postavitev obiskovalca popelje v poustvarjeno podobo salona, v kasnejši literaturi imenovanega biljardna soba, ki so ga krasile Mayrjeve freske.

Razstava arheoloških najdb, odkritih med gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, ki ne razkriva le preteklosti, temveč vzpostavlja tudi pomembno povezavo med zgodovino in prihodnostjo mesta. Tako kot je bila antična Emona pomembno urbano središče, bo Emonika v sodobni Ljubljani predstavljala novo stičišče življenja, kulture in inovacij.

O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice. 

Prava gumbarna je bila dokumentirana pri arheoloških raziskavah na Ljubljanskem gradu.

Leta 1897 so v Ljubljani po Iliriji poimenovali kolesarski klub, leta 1904 ulico, leta 1911 nogometni klub, nekje v letih pred prvo vojno se je po Iliriji poimenovala tovarna kemičnih izdelkov in končno je leta 1929 Ilirija dobila še svoj spomenik.

Kako so si Emončani zapenjali obleke, ko še niso poznali gumbov?

Predstavitev projektne naloge je plod sodelovanja dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Mestnega muzeja Ljubljana z aktualno razstavo Od korzeta do žaketa. Mlade ustvarjalke 3. in 4. letnika so se podale na raziskovalno pot po muzeju. Pri spoznavanju teme je kmalu nastopil čas temeljite poglobitve in iskanja lastnega navdiha. Razvoj kolekcij je tako doživel razcvet in se razpršil v vse možne smeri, v katere je vodila domišljija.

Študenti 1. letnika so s prefinjeno rokodelsko realizacijo ustvarjali izvirni konceptualni trajnostni oblikovalski rešitvi. Uporabili so eksperimentalne pristope, ki so jih nadgradili z avtorskim pristopom pri končni rešitvi. Študenti v 2. letniku pa so oblikovali sodobne različice  male črne obleke. Strukture, ki so nastale, v odnosu do telesa ponujajo svež in svoboden način oblačenja. Študenti so se pri razvoju oblikovalske zasnove navezovali na stalno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana in aktualno razstavo Od korzeta do žaketa.

Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojstri in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.  

Dediščina hrvaške fotografije druge polovice 19. stoletja,  ki jo prinaša opus fotografa Ivana Standla, pred gledalca postavlja podobe naravnih lepot, premične in nepremične dediščine, številne individualne in skupinske studijske portretne fotografije ter znamenitosti mesta Zagreb, njegovih vedut in popotresnih podob mesta. 

Razmišljanje in likovno ustvarjanje dijakinj in dijakov 1. letnikov Gimnazije Poljane po ogledu razstave Slovenske umetnice v Mestnem muzeju Ljubljana.

Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.

Ko obiskovalci zremo v razstavljene predmete in se poglabljamo v njihove zgodbe, redkokdaj pomislimo, koliko truda in znanja je bilo vloženega za obstanek predmeta. Kdo – in kako – je ohranil materiale, ki bi zaradi starosti in drugih okoliščin morali že zdavnaj propasti?