Razstave

Razstava je plod sodelovanja konservatorske službe MGML, ALUO, Oddelka za restavratorstvo, Restavratorskega centra ZVKDS in drugih številnih zunanjih sodelavcev.

Dejstvo je, da so ženske ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti. A je bilo njihovo delo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, ves čas prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je v slovenskem primeru denimo Ivana Kobilca.

Spoznajte antične preteklosti našega mesta skozi doživetja v novi sezoni Emone!Od maja do oktobra je krožna arheološka pot po središču današnje Ljubljane postala prizorišče najrazličnejših dogodkov, vsem pa je skupno raziskovanje naše antične preteklosti. 

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Veste, kje v centru Ljubljane vsak dan naletimo na ostanke nekdanjega rimskega mesta?

Razstava 158 risb Otona Župančiča, ki kažejo, da je bilo za enega naših največjih poetov vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Predstavljamo umetnostna dela iz zbirke MGML, obenem pa posebno pozornost namenjamo slikarju, ki bi letos praznoval 100 let.

Razstava ponuja enkratno priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in za novi vpogled vanje. Osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je Jože Plečnik uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju. Razstava odgovarja na vprašanje kako misliti Plečnika danes.

Nenavadna življenjska zgodba dr. Otmarja Pirkmajerja, prvega rektorja UNRRA univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Združeni narodi in na kateri so predavali in študirali nenemški begunci in razseljenci 2. svetovne vojne. Življenje dr. Otmarja Pirkmajerja, pravnika, publicista, politika in človeka, ki je dvakrat preživel koncentracijsko taborišče Dachau, je zapis izjemne in pri nas manj poznane osebne zgodbe, ki se je odvijala v času nenehnih zgodovinskih zasukov 20. stoletja.

Rezultati aktualnih arheoloških raziskav na razstavi v muzejski zakladnici.

Smo sposobni misliti prihodnost?

Življenje praznih ulic in tvit komentarjev, naročanje hrane na dom, delo ter šola na daljavo, poročila o prvem in vseh nadaljnjih okuženih, ... 

Bodi to, kar si, vse drugo je že zasedeno. Oscar Wilde 

Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) je bil ustanovljen leta 2009. Takrat se je več dotlej samostojno delujočih galerij združilo z Mestnim muzejem Ljubljana. Zbiranje umetnin pod novim imenom traja tako že več kot desetletje; v jedru pa se nadaljuje sto- in večletna tradicija, ki jo je leta 1907 začel tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar.

Osvetljujemo mesece, ko je bila Ljubljane prizorišče zgodovinskega dogajanja na področju mednarodnih odnosov Evrope. 

Razstava, pripravljena ob praznovanju tridesetletnice Republike Slovenije, spominja na tedanje dogodke v slovenskem glavnem mestu.

Avdiovizualna instalacija Robertine Šebjanič, ki bo na ogled v sredo, 24. marca 2021, med 14.00 in 20.00 uro, v Parku na Ambroževem trgu, je še eden izmed projektov, ki smo jih pripravili pred odprtjem Cukrarne.

Obiščite razstavo sodobne umetnosti, ki širi obzorja, ruši tabuje, reflektira fenomene, gledalca izziva, mu postavlja vprašanja in ponuja svoj razmislek. Razstava več kot stotih slik, kipov, tapiserij, videov, fotografij, instalacij, razglednic in zvočnih ter video performansov svetovno priznanih umetnikov v izvrstni kuratorski koreografiji Tevža Logarja je priložnost, ki je ljubitelji sodobne umetnosti preprosto ne smete zamuditi.

Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.