Razstave

V obdobju med obema vojnama je bila ustanovljena Tehniška fakulteta v Ljubljani in na njej arhitekturni oddelek, kjer se je pri profesorju Plečniku šolal France Tomažič. Kmalu po študiju je postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo  avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Zgodovina prihodnosti je naslov študentskega arhitekturnega projekta, pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja izvedenega v študijskem letu 2017/18 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstava predstavlja serijo fotografij, aksonometričnih risb in abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca. Lahko bi rekli, da so objekti nekakšni »praelementi«, v katerih so študentje strnili ideje izbranih primerov Plečnikove arhitekture.

Razstava nam razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Ravno njim, 33 izbranim predmetom Plečnikovega liturgičnega posodja, je posvečena razstava v Vatikanskih muzejih.