Razstave
V luči razstavnih projektov sodobne interpretacije Plečnikove dediščine smo v letošnjem letu k sodelovanju povabili izjemno prodornega in perspektivnega, multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga. Projekt je nastal v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti RAVNIKAR ter s podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino.
Fotografija ostaja ključno orodje za dokumentiranje pomembnih gibanj, saj kljub izzivom digitalne dobe ohranja pozicijo očividca in sposobnost pripovedovanja zgodb. Razstava Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022 predstavlja obdobje, zaznamovano s pandemijo covid-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji, pri čemer v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine. Na razstavi je na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj, vse do srede januarja pa bo nadgrajena še s fotografijami obiskovalcev.
Razstava Toplice združuje več perspektiv, temelječih na umetniških praksah Mateja Stupice (1987), interdisciplinarnega umetnika in ilustratorja, ki je v format samostojne razstave vključil več soustvarjalcev. Osredotoča se na večplastnost pomenov skozi odnos med podobo in zvokom, pri čemer pomemben vidik predstavlja odsotnost človeka v galerijskem prostoru, ki ga zasedajo zvočni in vizualni elementi. Brati jo gre skozi preplet več enakovrednih medijev: samega galerijskega prostora, obrazstavne zloženke, risb, objektov, videov, zvoka ter besedil.
Razstava, ki predstavlja risbe, slike in grafike (1956–1983) iz celotnega ustvarjalnega obdobja primorskega slikarja, sodi v niz spominskih likovnih razstav manj znanih del slovenskih avtoric in avtorjev v Bežigrajskih galerijah. Razstavljenih je 31 slik, 13 risb in grafik ter fotografije Silvestra Komela v njegovem ateljeju, ki so jih ustvarili fotografi Tihomir Pinter, Joco Žnidaršič in Metod Zavadlav. Razstavljena so dela iz zasebnih zbirk.
Razstava Različnosti bo prikazovala kiparska dela sodobnih slovenskih akademskih kipark in kiparjev, in sicer dela, narejena v različnih materialih ter skozi različne likovne pristope, saj so avtorji med seboj raznoliki tako v avtorskih poetikah kot v uporabi materialov za svoja likovna ustvarjanja.
Prava gumbarna je bila dokumentirana pri arheoloških raziskavah na Ljubljanskem gradu.
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Predstavitev projektne naloge je plod sodelovanja dijakinj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter Mestnega muzeja Ljubljana z aktualno razstavo Od korzeta do žaketa. Mlade ustvarjalke 3. in 4. letnika so se podale na raziskovalno pot po muzeju. Pri spoznavanju teme je kmalu nastopil čas temeljite poglobitve in iskanja lastnega navdiha. Razvoj kolekcij je tako doživel razcvet in se razpršil v vse možne smeri, v katere je vodila domišljija.
Študenti 1. letnika so s prefinjeno rokodelsko realizacijo ustvarjali izvirni konceptualni trajnostni oblikovalski rešitvi. Uporabili so eksperimentalne pristope, ki so jih nadgradili z avtorskim pristopom pri končni rešitvi. Študenti v 2. letniku pa so oblikovali sodobne različice male črne obleke. Strukture, ki so nastale, v odnosu do telesa ponujajo svež in svoboden način oblačenja. Študenti so se pri razvoju oblikovalske zasnove navezovali na stalno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana in aktualno razstavo Od korzeta do žaketa.
Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojstri in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.
Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.
Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
Oglejte si hišo, kjer je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Oglejte si stalno razstavo Plečnik o arhitektovem življenju in delu, vedno zanimive občasne razstave o njegovem ustvarjanju in Plečnikovo originalno ohranjeno domovanje, edinstven biser slovenske arhitekture.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice.
Tomaž Furlan je uveljavljen kipar in intermedijski umetnik, ki že več kot dve desetletji uspešno deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doslej pri nas še ni imel celostnejše predstavitve svojega dela, v Mestni galeriji Ljubljana bo tako prvič na enem mestu predstavljeno njegovo vsestransko umetniško delovanje.
John Fekner velja za enega najbolj "znanih neznanih" umetnikov, delujočih v New Yorku konec 70. in v 80. letih 20. stoletja. Svojo urbano poezijo je uglasbil, nato pa besede pretvoril v ostre javne fraze, katere so v žurnalistični tipografiji kot grafiti preplavile stavbe propadajočega velemesta, ki ga je začela požirati gentrifikacija. Bil je del tedanje živahne newyorške umetniške scene in je razstavljal skupaj s Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem, Jenny Holzer in drugimi, kot eden prvih Space Invaderjev pa je v tandemu z Donom Leichtom zavzemal Bronx z značilnimi motivi istoimenske računalniške igrice.