Razstave
Posebno mesto v zgodovini poselitve Ljubljane zaseda obdobje rimske Emone, katere sledi so se ohranile v samem mestnem jedru vse do današnjih dni.
Podaj se na pot po 2000 let stari dediščini Ljubljane! Pot po današnji Ljubljani te lahko odpelje dlje, kot si misliš! Pripelje te v čas Emone, v mesto, ki je živelo od 1. do začetka 6. stoletja.
V sklopu razstave se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič.
Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.
Za ustvarjanje Viktorja Bernika je značilno predvsem dvoje: to, da se v svojih delih sklicuje na družbeno realnost in da v svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Sodobne družbe se loteva z igrivostjo in humorjem, in očitno je, da mu sorodna sproščenost omogoča tudi prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.
Videnje 20/20 je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.
200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige so mejniki, ki ji obeležuje razstava.
Kako bi vam bilo všeč, če vas ob obisku muzeja popeljemo na polurno vodstvo po stalni razstavi? No, zdaj vam to ponujamo za ceno vstopnice! Rezervacije niso potrebne, vodič vam je na voljo ob delovnih dneh med 14. in 18. uro, ob vikendih pa od 10. do 18. ure.
Tobačni muzej, zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana, je pred dvajsetimi leti nastala v tesnem sodelovanju med Tobačno Ljubljana in Mestnim muzejem Ljubljana.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Na razstavi so predstavljene novejše produkcije transdisciplinarne raziskovalne in razvojne platforme ZKM | Hertz-Lab. Sodelujoči umetniki in raziskovalci se osredotočajo na možnosti ustvarjanja in oblikovanja v času pospešenega tehnološkega napredka ter digitalizacije.
V sklopu razstave se predstavljajo: Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik. Številni umetniki v Sloveniji delujejo na presečišču umetnosti, znanosti ter tehnologije in osnovno izhodišče razstave Živi objekt je na predstaviti glavnih akterjev bio-umetnosti.
V okviru festivala Indigo predstavljamo razstavo Ourslerjevih del, ki je nastala v sodelovanju z Laro Pan, kuratorko, ki deluje v New Yorku.
Z razstavo in objavo vzorcev in čipk DOZ Ljubljana predstavljamo tradicijo klekljane čipke v Ljubljani in populariziramo zbirko Mestnega muzeja.
Arjan Pregl sodi v generacijo slovenskih slikarjev, rojenih v prvi polovici 70. letih, ki so po zaključenem študiju, v poznih 90. letih začeli z delovanjem v slovenskem likovnem prostoru. Pregl je na ljubljanski Akademiji diplomiral leta 1998 pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca ter nato izobraževanje nadaljeval s podiplomskima študijema – slikarstva (2001, prof. Bojan Gorenc) ter grafike (2004, prof. Lojze Logar).
Fran Saleški Finžgar (1871–1962) je bil trnovski župnik med leti 1918–1936. Med njim in Plečnikom, se je razvilo globoko prijateljstvo.
Vsebinsko razgibana razstava z arhivskim fotografskim gradivom na temo cenzure v reportažni fotografiji.
Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnice, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Po letu 2000 je v kiparkinem opusu nastalo mnogo pomembnih del v glini.