Razstave

Avtorica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu. Vodilo umetnice k nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob v na videz lebdečih prostorih in so podobni sami magmi.

Številni naravoslovni muzeji po svetu so v precepu, kako prilagoditi prikaz svojih zbirk novim smernicam in gibanjem. Ni naključje, da v času, ko se v javnosti krešejo mnenja med zagovorniki in nasprotniki dioram, pri čemer prvi menijo, da so tako ogrožene kot živali in ekosistemi, ki jih prikazujejo, drugi pa jih imajo za preživelo propagandno orodje imperialističnih sil, projekt Optična motnja Maje Smrekar oživlja prav obliko diorame.

Ob štirideseti obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajseti obletnici delovanja Mini teatra, se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Na ogled so skice, lutke, scenski elementi ter fotografije in so prikaz procesa nastajanja likovnega dela, od osnutka za lutke do lutkovne predstave.
Del razstave je v izložbah galerije neomejeno na ogled .

Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.

Antropocen je obdobje, v katerem živimo, in naši zbrani podatki potrjujejo, da so stvari že zunaj lestvice. Stvari so ušle izpod nadzora, so "fuoriscala".

Baročna umetnost v osrednji Sloveniji, z žariščem v Ljubljani, se je v 18. stoletju razmahnila v vseh umetnoobrtnih panogah. Še posebej se je to izrazilo v slikarstvu, ki je bilo daleč naokoli najbolj ustvarjalno in stilno razpoznavno. Zato imamo slikarsko paleto tega časa kar za ljubljanski likovni naglas.

V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.

Akademska kiparka Dragica Čadež v slovenski umetniški oziroma kulturni prostor zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo. Skozi avtorsko prepoznavno likovno govorico, je ustvarila obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtorica številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, zato si zagotovo zasluži obsežno razstavno predstavitev.

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.

Sprehodite se po zgodovinskih obdobjih kar iz udobja vašega doma.

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

Če vam je ljubše, da vas po vijugastih poteh zgodovine popelje izkušen vodič, se nam pridružite na polurnih vodstvih, ki jih med tednom organiziramo ob 14:00, 15:00, 16:00 in 17:00, za vikend pa od vsako polno uro. Posameznega vodstva se lahko udeleži ena oseba ali več oseb istega gospodinjstva.

Tobačni muzej, zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana, je pred dvajsetimi leti nastala v tesnem sodelovanju med Tobačno Ljubljana in Mestnim muzejem Ljubljana.

Oglejte si hišo, kjer je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Oglejte si stalno razstavo Plečnik o arhitektovem življenju in delu, vedno zanimive občasne razstave o njegovem ustvarjanju in Plečnikovo originalno ohranjeno domovanje, edinstven biser slovenske arhitekture.

Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!