Razstave

Naslov razstave se navezuje na misel filozofa Timothyja Mortona, ki v svoji knjigi Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence opredeli ekosistem kot medsebojno povezanost in ekološko misel kot razmišljanje o medsebojni povezanosti in kakšna bi morala biti okoljska filozofija v antropocenu.

Tradicionalna razstava vizualne in konkretne poezije predstavlja pesniške grafike tujih pesnic in pesnikov:Getulio Alviani, Luciano Caruso, Ryosuke Cohen, Continuum  4: Luciano Caruso, Laura Marcheschi, Steliomaria Martini, Felice Piemontese, Giovanni Polera, Patrizia Vicinelli, Emilio Villa,  Franco Visco, Eugenio Miccini, Hugo Mund jun., Jack Keguenne, Balint Szombathy, Robert Rehfeldt Ruth Wolf Rehfeldt, Romolina Trentini, Tipolito Maghina, Guy Schraenen in anonimni.

Kot svojevrsten hommage Ljubljani v Galeriji Vžigalica gostimo retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije, od 1995 do danes. Od začetkov je Morbinovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih minulega stoletja je bil Morbin reden gost ljubljanske umetniške scene in je v mestu zasnoval ter izvedel štiri Hibridizakcije, kar je kasneje bistveno vplivalo tudi na njegovo mednarodno umetniško kariero. Ob razstavi v Ljubljani Morbin pripravlja tudi novo Hibridizakcijo 16, Zimzeleni.

Razstava je vpogled v nov način ustvarjanja umetniških del iz papirja, ki omogoča neskončno veliko idej ter razvijanje novega tudi v bodoče. Namen razstave je predstaviti dela umetnic in umetnikov, ki so ali ustvarjajo iz papirja tri dimenzionalne umetnine. Likovna dela predstavljajo: Suzana Brborović, Lara Jeranko Marconi, Janja Kosi, Blažka Križan, Maja Pučl in Tone Žnidaršič

V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana smo pripravili razstavo o slovenskih umetnicah v obdobju 1850–1950. Razstava je posvečena umetnicam, ki so se v izbranem obdobju predstavile občinstvu in se kljub tedanjim družbenim konvencijam uveljavile v javnem prostoru. V muzeju se osredotočajo na slikarke in kiparke, v naši galeriji pa je od srede novembra pozornost namenjena arhitektkam in fotografinjam.

Ko obiskovalci zremo v razstavljene predmete in se poglabljamo v njihove zgodbe, redkokdaj pomislimo, koliko truda in znanja je bilo vloženega za obstanek predmeta. Kdo – in kako – je ohranil materiale, ki bi zaradi starosti in drugih okoliščin morali že zdavnaj propasti?

Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU, je skozi bogato ohranjeno korespondenco dr. Franceta Steleta predstavljen tesen strokovni in prijateljski odnos med Plečnikom in Steletom, ki je bil v času gradnje Plečnikovih ljubljanskih projektov odgovorni konservator in vodja spomeniškega urada.

Razstava v muzeju v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v  prvi polovici 20. stoletja. V Galeriji Jakopič so predstavljene arhitektke in fotografinje.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.