Razstave
Umetnica, ki se je v preteklosti že predstavila z značilnimi risbami v tehniki svinčnika na papirju, postavlja tokrat na ogled izbor risb, slik in objektov iz obdobja dveh let, v katerih združuje tako realistične kot fantastične krajine z videzom lebdečih svetov.
Razstava je sestavljena iz treh projektov priznanega ameriškega umetnika Tonyja Ourslerja: multimedijske instalacije Phase Trans (2019), Eclipse (2019), serije projekcij na prostem, ki naravni svet združujejo s človeškim narativom, ter Imponderable Digital Archive (2016–2020), ki predstavlja selekcijo več kot 1000 slik iz umetnikovega arhiva.
Razstava se osredotoča na predstavitev slikarjevih manj znanih del, ki prikazujejo njegove geometrične izrazne osebne pripovedi. Umetnika zaznamujejo različna ustvarjalna obdobja – od zgodnjih začetkov snovanja predmetnega sveta, do enobarvnih črnih slik, ki pomenijo vrhunec njegovega ustvarjanja, in do zadnjega, manj znanega obdobja, za katerega so značilne slike z avtorjevim rokopisom z izrazitimi posameznimi geometričnimi liki na samo eni slikarski podobi.
V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.
Posebno mesto v zgodovini poselitve Ljubljane zaseda obdobje rimske Emone, katere sledi so se ohranile v samem mestnem jedru vse do današnjih dni.
Podaj se na pot po 2000 let stari dediščini Ljubljane! Pot po današnji Ljubljani te lahko odpelje dlje, kot si misliš! Pripelje te v čas Emone, v mesto, ki je živelo od 1. do začetka 6. stoletja.
Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.
Videnje 20/20 je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.
200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige so mejniki, ki ji obeležuje razstava.
Kako bi vam bilo všeč, če vas ob obisku muzeja popeljemo na polurno vodstvo po stalni razstavi? No, zdaj vam to ponujamo za ceno vstopnice! Rezervacije niso potrebne, vodič vam je na voljo ob delovnih dneh med 14. in 18. uro, ob vikendih pa od 10. do 18. ure.
Tobačni muzej, zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana, je pred dvajsetimi leti nastala v tesnem sodelovanju med Tobačno Ljubljana in Mestnim muzejem Ljubljana.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Z razstavo in objavo vzorcev in čipk DOZ Ljubljana predstavljamo tradicijo klekljane čipke v Ljubljani in populariziramo zbirko Mestnega muzeja.
Vrste sodobnih slikarskih prijemov in praks, ki so povezani predvsem z ehom visokega modernizma, včasih opisujemo z nezavednim, kot transcendentalni prikaz »potlačenega smisla«. Pojem nezavednega in njegove izpeljave v polju likovnega mnogokrat burijo duhove in spodbujajo vprašanja o prikritem ter s tem dopuščajo vrsto interpretativnih piruet in teorij, pogostokrat naslanjajočih se na definicije sublimnega in abstraktnega.
Fran Saleški Finžgar (1871–1962) je bil trnovski župnik med leti 1918–1936. Med njim in Plečnikom, se je razvilo globoko prijateljstvo.
Vsebinsko razgibana razstava z arhivskim fotografskim gradivom na temo cenzure v reportažni fotografiji.
Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnice, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Po letu 2000 je v kiparkinem opusu nastalo mnogo pomembnih del v glini.
Mestni muzej Ljubljana hrani obsežno zbirko portretov, ki so delo Andreja Herrleina (1738–1817).
Maja Smrekar (1976) je končala študij kiparstva na ljubljanski likovni akademiji in prav tam opravila tudi magistrski študij na oddelku za video in nove medije. Umetnica v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki jih sproža uporaba novih tehnologij. V Galeriji Tobačna bo predstavila svoj najnovejši projekt, katerega osrednje vprašanje je, kaj se lahko umetna inteligenca nauči od psov.
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane v sodelovanju s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede, Membrano, zavodom za raziskovalno, izobraževalno in kulturno dejavnost ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravljamo znanstveno-razstavni projekt na temo slovenske reportažne fotografije.