Razstave
Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.
Vrste sodobnih slikarskih prijemov in praks, ki so povezani predvsem z ehom visokega modernizma, včasih opisujemo z nezavednim, kot transcendentalni prikaz »potlačenega smisla«. Pojem nezavednega in njegove izpeljave v polju likovnega mnogokrat burijo duhove in spodbujajo vprašanja o prikritem ter s tem dopuščajo vrsto interpretativnih piruet in teorij, pogostokrat naslanjajočih se na definicije sublimnega in abstraktnega.
Z razstavo in objavo vzorcev in čipk DOZ Ljubljana predstavljamo tradicijo klekljane čipke v Ljubljani in populariziramo zbirko Mestnega muzeja.
Umetnica, ki se je v preteklosti že predstavila z značilnimi risbami v tehniki svinčnika na papirju, postavlja tokrat na ogled izbor risb, slik in objektov iz obdobja dveh let, v katerih združuje tako realistične kot fantastične krajine z videzom lebdečih svetov.
Razstava je sestavljena iz treh projektov priznanega ameriškega umetnika Tonyja Ourslerja: multimedijske instalacije Phase Trans (2019), Eclipse (2019), serije projekcij na prostem, ki naravni svet združujejo s človeškim narativom, ter Imponderable Digital Archive (2016–2020), ki predstavlja selekcijo več kot 1000 slik iz umetnikovega arhiva.
V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.
Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.
Videnje 20/20 je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.
200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige so mejniki, ki ji obeležuje razstava.
Kako bi vam bilo všeč, če vas ob obisku muzeja popeljemo na polurno vodstvo po stalni razstavi? No, zdaj vam to ponujamo za ceno vstopnice! Rezervacije niso potrebne, vodič vam je na voljo ob delovnih dneh med 14. in 18. uro, ob vikendih pa od 10. do 18. ure.
Tobačni muzej, zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tobačne Ljubljana, je pred dvajsetimi leti nastala v tesnem sodelovanju med Tobačno Ljubljana in Mestnim muzejem Ljubljana.
Vstopite v hišo, kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana!
Avtorica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu. Vodilo umetnice k nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob v na videz lebdečih prostorih in so podobni sami magmi.
29. razstava iz serije razstav vizualne poezije v Bežigrajskih galerijah v Ljubljani je posvečena spominu na Živka Kladnika (1948–2017), enega izmed najpomembnejših ustvarjalcev vizualne poezije. Na prvi pregledni razstavi bo razstavljenih osemnajst kolažev, ki jih je avtor ustvaril v začetku 21.stoletja. Značilnost njegovih kolažev je zgoščenost lepljenja izrezkov iz časopisov in revij na osnovne ploskve ali na slepe okvire.
Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnice, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Po letu 2000 je v kiparkinem opusu nastalo mnogo pomembnih del v glini.
Mestni muzej Ljubljana hrani obsežno zbirko portretov, ki so delo Andreja Herrleina (1738–1817).
Dva kustosa, dve ekipi umetnikov, dve razstavi, dve odprtji … ene volitve. O zmagovalcu odločate vi.
Maja Smrekar (1976) je končala študij kiparstva na ljubljanski likovni akademiji in prav tam opravila tudi magistrski študij na oddelku za video in nove medije. Umetnica v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki jih sproža uporaba novih tehnologij. V Galeriji Tobačna bo predstavila svoj najnovejši projekt, katerega osrednje vprašanje je, kaj se lahko umetna inteligenca nauči od psov.
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane v sodelovanju s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede, Membrano, zavodom za raziskovalno, izobraževalno in kulturno dejavnost ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravljamo znanstveno-razstavni projekt na temo slovenske reportažne fotografije.
Jože Barši, ki je na umetniško sceno vstopil konec 80. let prejšnjega stoletja kot pripadnik generacije kiparjev t .i. Novega slovenskega kiparstva, je pomembno zaznamoval razvoj slovenske sodobne vizualne umetnosti po letu 1990. Že na samem začetku se je začel ukvarjati s spreminjanjem odnosa umetnika in publike do umetniškega dela.