Ljubljana
MGML
Ljubljana. Zgodovina. Mesto.
Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu © Andrej Peunik/MGML

Mestni muzej Ljubljana

Gosposka 15
1000 Ljubljana

Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljki: zaprto


1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

Odrasli: 6 €
Študenti, dijaki, nad 60 let, brezposelni, invalidi: 4 €
Družinska vstopnica: 14 €
ICOM, PRESS, SMD, spremljevalci invalidov, turistična URBANA, turistični vodič z licenco: brezplačno
Vodstvo za skupino do 8 ljudi: 55 €, znižano 35 € /skupino
Vodstvo za skupino 9 ali več ljudi: 7 €, znižano 5 € /osebo

Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!

Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Stalna razstava

Kako bi vam bilo všeč, če vas ob obisku muzeja popeljemo na polurno vodstvo po stalni razstavi? No, zdaj vam to ponujamo za ceno vstopnice! Rezervacije niso potrebne, vodič vam je na voljo ob delovnih dneh med 14. in 18. uro, ob vikendih pa od 10. do 18. ure.

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato razstava s ponosom izpostavlja lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodneje zaznamovale našo preteklost.

PRADAVNINA: KAKO JE BILO ŽIVETI NA BARJU? 

Na začetku je bila narava, s svojimi zakonitostmi, danostmi in muhami. Kljub hladnejšemu podnebju so pred 40.000 leti na ljubljanskem območju občasno bivali neandertalci in tudi z lesenimi ostmi iskali, lovili ali nabirali hrano. Šele 35.000 let kasneje so se ljudje tu prvič za stalno naselili in si postavili bivališča na kolih, dvignjena nad močvirnato pokrajino. Morda ima prepričanje, da je treba Ljubljančanom reči žabarji, res stare korenine! Iz časa koliščarjev je tudi slavno leseno kolo z osjo, staro 5.200 let, ki Ljubljano postavlja na svetovni zemljevid najstarejših in najpomembnejših inovacij.

Kasneje so se ljudje naseljevali bliže središča današnje Ljubljane. Zgodovina je ljudstvom, ki so se pomikala skozi ta prostor ali se tu za stalno naselila, dala različna imena: Veneti, Iliri, Kelti. Vse pa se je spremenilo, ko so sem prišli Rimljani …

ANTIKA: RAZCVET RIMSKE EMONE

Ko so tekla zadnja leta vladavine rimskega cesarja Avgusta, so njegovi vojaki pomagali graditi Emono. Zakaj prav na tem mestu? Zaradi strateško pomembne lege na križišču glavnih prometnih poti, v ozkih Ljubljanskih vratih, najnižjem naravnem prehodu med Alpami in Dinarskim gorstvom, v času, ko so osvajali nova ozemlja na balkanskem jugu in panonskem vzhodu. Rimska kolonija Emona je nastala ob plovni reki in zaradi nje je mesto obdržalo svojo pomembnost tudi v kasnejših obdobjih.

Tukajšnje prvo pravo rimsko mesto, s cestami, kanalizacijo, javnimi zgradbami in obzidjem, je imelo živahno vsakdanje življenje. Po njegovih cestah so hodili trgovci s čudovitim steklenim posodjem, obrtniki so izdelovali kamnite nagrobnike, na pločnikih so se frnikolali otroci, neveste so nosile zlate zaročne prstane, popotniki pa falusne amulete za srečo. Mesto je živelo dolgo, a ne večno. Po razpadu rimskega imperija je tudi življenje v Emoni zatonilo.

SREDNJI VEK: LJUBLJANA TRGOVCEV, CEHOV IN MEŠČANOV

Po propadu rimskega mesta so na ljubljanska vrata potrkali Slovani, ki so sprva naselili obronke ljubljanske kotline. Šele na prelomu tisočletja so se ustvarile ugodne razmere tudi za razvoj srednjeveške Ljubljane. Njen nastanek je zgodba o uspehu: nedavno odkriti ostanki lesenega krožnika postavljajo njene zametke v začetek 11. stoletja, dobrih sto let kasneje pa je srednjeveško mesto Leibach oziroma Luwigana že prvič omenjeno v pisnih virih. Tako rekoč čez noč, v dobrih sto letih, se je Ljubljana iz male lesene naselbine pod Grajskim gričem razširila še na levi breg reke in postala pravo srednjeveško mesto z mogočnim obzidjem, ki se je v začetku 15. stoletja uspešno zoperstavilo Turkom. O pomembnosti mesta govori tudi dejstvo, da je imela Ljubljana svojo kovnico denarja, in ker prilika dela tatu, tudi njegove ponarejevalce.

NOVI VEK: MESTO KULTURE IN NACIONALNIH IDEJ

Razcvet mesta v pregovorno temnem srednjem veku se je nadaljeval tudi v novem, ko je Ljubljana postajala cvetoče središče trgovine, obrti, kulture in nacionalne zavednosti. Pri tem je ključno 16. stoletje, ko je reformacija prinesla prve knjige v slovenščini. »Zažigalni« protireformaciji je sledilo obdobje mirnega življenja mesta v 17. in 18. stoletju, ko je Ljubljana dobila baročno preobleko: plemiči so mestne hiše preurejali v mogočne baročne palače – med njimi je tudi ta, Turjaška palača, v kateri danes domuje naš muzej –, meščanske hiše so si nadevale razkošne fasade.

Na narodno zavest je v času osvajanj Napoleona vplivala kratka epizoda francoske nadvlade, ki je Ljubljano postavila za glavno mesto Ilirskih provinc in omogočila javno uporabo slovenščine. Romantično lahko rečemo, da je nekaj let kasneje na dvig ravni slovenske besede najmočneje vplivala ljubezen: tista, ki jo je pesnik France Prešeren, avtor besedila slovenske himne, našel v svoji mladi muzi Juliji.

Prva polovica 19. stoletja je še enkrat spremenila podobo Ljubljane, še bolj pa je nanjo vplival hud potres leta 1895. Po njem je Ljubljana s pomočjo iznajdljivega župana Ivana Hribarja, ki je bil zelo uspešen pri pridobivanju obnovitvenega denarja, v novo stoletje stopila prenovljena.

20. STOLETJE: OD VOJNE DO VOJNE, OD DRŽAVE DO DRŽAVE

V svetu turbulentno 20. stoletje so tudi v Ljubljani zaznamovala izmenjujoča se obdobja vojn in napredka. S koncem prve svetovne vojne, v času katere je bila Ljubljana pomembno mesto v zaledju soške fronte, se je končala tudi več kot 600-letna vladavina Habsburžanov v slovenskih deželah. V obdobju med obema vojnama je življenje v Ljubljani zaznamovalo živahno meščansko dogajanje, ustanovitev borze, univerze, akademije znanosti in umetnosti ter velesejma, poseben pečat pa je temu času in samemu mestu s svojo premišljeno arhitekturo dodal Plečnik, zaradi česar je Ljubljana še danes edinstvena.

Druga svetovna vojna je mestu zadala mnoge rane in Ljubljano ovila v obroč bodeče žice, z osvoboditvijo mesta pa je država vstopila v novo politično, družbeno in ekonomsko ureditev – socialistično Jugoslavijo. Za to obdobje je značilna hitra urbanizacija mesta, Ljubljana je pospešeno rasla, s priseljevanjem pa je naglo naraščalo tudi število prebivalcev. Po nekaj desetletjih v Jugoslaviji (med drugim je leta 1980 v ljubljanskem Kliničnem centru umrl maršal Tito) so se Slovenci leta 1990 na plebiscitu odločili oblikovati samostojno državo, in 25. junija 1991 je bila razglašena samostojnost. Tako je Ljubljana prvič postala prestolnica samostojne slovenske države.

Tako kot smo pred 40.000 leti začeli, nadaljujemo tudi danes: z naravo. Ljubljana tudi po večtisočletni zgodovini poselitve tega prostora z naravo ohranja močan stik, saj zelene površine segajo globoko proti središču danes sodobnega evropskega mesta.


Hvala, ker upoštevate COVID-19 muzejski bonton. Ta pravi:

  • V muzej lahko vstopajo le zdrave osebe, ki ne kažejo znakov akutne bolezni dihal. 
  • Vstop v muzej je možen le za posameznike, družine oz. člane skupnega gospodinjstva.
  • Uporaba lastne zaščitne maske v prostorih muzeja je obvezna.
  • Ob vstopu v muzej si je potrebno razkužiti roke.
  • Med obiskom je potrebno upoštevati medsebojno razdaljo najmanj 2 m.
  • Zaželeno je brezgotovinsko plačilo.
  • Interaktivni elementi so do preklica odmaknjeni iz razstave.
Zgodovina Ljubljane. Od kolišč do zelene prestolnice

Dolgo pričakovana monografija 'Zgodovina Ljubljane. Od kolišč do zelene prestolnice' simbolno zaokrožuje skoraj stoletno prizadevanje različnih strokovnjakov in institucij, da bi pripravili vsebinsko zaokrožen pregled zgodovine našega glavnega mesta.

Kolofon

Mestni muzej Ljubljana, MGML, zanj: Blaž Peršin, direktor
Vodja projekta: Tamara Bregar
Strokovni vodja projekta: Bernarda Županek
Avtorji razstave: Mojca Ferle, Martin Horvat, Sašo Kalan, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina , Blaž Peršin, Ana Porok, Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Barbara Savenc, Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek
Teksti: Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Mojca Ferle, Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Martin Horvat, Urša Karer, Dimitrij Mlekuž (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Blaž Peršin, Ana Porok, Barbara Savenc, Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek
Oblikovanje razstave in vizualne podobe: Metka Dariš, Tomaž Perme
Redakcija tekstov: Ines Drame, Maja Kovač
Jezikovni pregled (SLO): Katja Paladin, Maja Kovač
Prevod v angleščino: Nataša Gerželj, Milan Stepanovič (Studio Phi, d. o. o.), Matic Šavli
Jezikovni pregled (ANG): Terry T. Jackson
Razstavljeno gradivo: Mestni muzej Ljubljana, MGML, Narodni muzej Slovenije, Arhej, d. o .o.
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva: Maja Banović, Benton, d. o. o., Matjaž Bizjak, Alenka Drol, Janja Gojkovič, Vesna Ivkič,  Katarina Toman Kracina, Restavratorstvo Zupan, Bojana Zavodnik, Mojca Zver
Dokumentacija: Karmen Brecelj, Gorazd Knific, Matej Satler
Fotografije: Arhej, d. o. o., Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU, Grega Babič, David Badovinac, Dokumentacija MGML,  Branko Čeak, KPLB, Janez Kos, Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije), Matija Lukić, Metropolitanska knjižnica Zagrebške nadškofije, Matevž Paternoster, Andrej Peunik, Davorin Tome, Damijan Vahen
Slikarske upodobitve, ilustracije, risbe in slikovni prikazi: Ajda Fortuna, Nuša Jurjevič, Janja Gojkovič, Valentin Gorenčič, Katarina Toman Kracina, Dragica Knific Lunder, Tomaž Perme, Igor Rehar, Nina Urh, Mojca Zver
Kartografsko gradivo in načrti: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Jure Tičar, Matija Zorn, Primož Gašperič), Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, Gašper Rutar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Center za preventivno arheologijo, Andrej Gaspari, Irena Šinkovec, Zgodovinski arhiv Ljubljana
Kopije in replike: Katarina Toman Kracina, Tomo Per (RogLab), RPS, d. o. o.
Tehnična postavitev: Damijan Kracina, Jože Kovačič , Špela Saje, RPS, d. o. o., Tehnična služba MGML: Miha Kreč, Gašper Marc, Mitja Marc, Zvone Sečnik, Jernej Volk,  Simon Zgonec, Tomaž Žnidarčič
Izdelava razstavne opreme: RPS, d. o. o.
Video vsebine in video produkcija: David Badovinac, Maja Bahar, Matjaž Bizjak, Klara Cvar, Nina Grčar, Martin Horvat, Jakob Hreščak, Simon Intihar, Diana Junčaj, Katja Kajba, Romana Kunej, Borut Kuster, Maja Kovač, Tamara Leskovar (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani),  Boštjan Napotnik, Matevž Paternoster, Petra Peunik Okorn, Greta Pflaum, Manca Pugelj, Radiotelevizija Slovenija, Igor Rehar, Skupina STIK, Irena Šinkovec, Katarina Toman Kracina, Mojca Zver, Tim Žibrat, Irena Žmuc, Bernarda Županek
Interaktivne postaje: Akademska folklorna skupina France Marolt, Iztok Bobić, Matej Bojanec, Nika Damjanovič, Maruša Ferjančič, Nataša Gerželj, Boštjan Gorenc - Pižama, Aleksander Hribovšek, Lado Jakša,  Vladimir Janc, Zoran Srdić Janežič, Nuša Jurjevič, Larisa Kazić, Urša Kikelj, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Tjaša Konovšek, Matej Koren, Katarina Toman Kracina, Nina Lah, Miha Lavrinec, Bojan Lazarevič (Agora Proars), Ema Marinčič, Mizarstvo Ročka, O.K.vir, Ivanka Pašalić, Tomo Per, Maja Peterlin, Petra Peunik Okorn, Janja Rebolj, Derek Snyder, Šivalnica Anamarija, Anja Tomažič, Tomi Trilar (posnetki zvokov iz narave, Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije), Stanislav Zdešar (Lambda), Barba Štembergar Zupan
Dostopnost: avdio vodič in prilagoditve za slepe in slabovidne: Ustvarjalna pisarna SOdelujem, Katrin Modic, Karmen Bajec, Ema Marinčič
Promocija: Tamara Bregar, Janja Buzečan, Urša Karer, Maja Kovač
Programi za odrasle in otroke: Nika Damjanovič, Maruša Ferjančič, Ema Marinčič, Petra Peunik Okorn, Janja Rebolj
Razstavo sta omogočila: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS
Pokrovitelji: Avtohiša Malgaj, d. o. o., BTC, d. d., id:doma, JP Energetika Ljubljana, d. o. o., JP Ljubljanska parkirišča in tržnice, d. o. o., VIST-  Visoka šola za storitve, Zavarovalnica Sava, d. d., JP Vodovod-Kanalizacija, Turizem Ljubljana
Medijski partnerji: Europlakat, In Your Pocket, d. o. o., TAM-TAM

Mestni muzej Ljubljana

Gosposka 15
1000 Ljubljana

Informacije in rezervacije:
T: 1 24 12 500
T: 01 24 12 506
E: info@mgml.si, prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10:00–18:00
ponedeljki: zaprto


1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00

Odrasli: 6 €
Študenti, dijaki, nad 60 let, brezposelni, invalidi: 4 €
Družinska vstopnica: 14 €
ICOM, PRESS, SMD, spremljevalci invalidov, turistična URBANA, turistični vodič z licenco: brezplačno
Vodstvo za skupino do 8 ljudi: 55 €, znižano 35 € /skupino
Vodstvo za skupino 9 ali več ljudi: 7 €, znižano 5 € /osebo

Novice

M-oder

Naj vaše raziskovalno delo postane dobra zgodba!

15. september 2020
Mestni muzej Ljubljana
S kolesom urimo spomin

Nagradna aktivacija v času Tedna mobilnosti

11. september 2020
Mestni muzej Ljubljana
MUZEJSKA scena

Muzejsko-gledališki projekt za mlade od 9 do 14 let

9. september 2020
Mestni muzej Ljubljana
V prihodnost gledamo optimistično!

NAPREJ V PRETEKLOST

12. avgust 2020
Mestni muzej Ljubljana
Čas je za poletno muzejsko igrarijo!

5 tednov, 5 ugank iz zgodovine Ljubljane v 5 korakih. In prav vsaka uganka prinaša prikupne nagrade!

22. julij 2020
Mestni muzej Ljubljana
Programi za družine
Z Ljubo in Ano gremo v Ljubljano
Tiskani vodnik za družine
Pri najstarejšem lesenem kolesu na svetu zavij levo, nato naravnost mimo prvega mesta, skoči hop v galop z vitezom, previdno nadaljuj pod bodečo žico in zavij na desno, s fičkom do cilja, v najlepše mesto na svetu!

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se