Umetnikovi posegi, na prvi pogled marsikdaj komaj opazni, ustvarjajo razpoke in motnje v ustaljenem naličju urbanega življenja ter izkoriščajo često konfliktna razmerja med naravo in kulturo kakor tudi med nasprotujočimi si interesi, ki v mestih bijejo svoj boj za nadvlado. Umetnik uporablja gverilske taktike in naredi-si-sam pristop – gotovo spada med ustvarjalce, ki nemalokrat prečkajo mejo med umetnostjo in aktivizmom, vendar pa je med njimi eden redkih, ki pri svojem delu dosledno negujejo poetično substanco in svojevrstno subtilnost.

Navdih za nova dela s te razstave je Milovanović dobil ob pregledovanju kataloga ulične opreme, objavljenega na spletni strani MOL. Ta dokument omogoča vpogled v dodelan sistem uličnega pohištva in druge opreme, ki se v različnih predelih mesta razlikuje na ravni tako oblikovanja kakor izbire materialov. Umetnik se je tokrat lotil izmeščanja določenih elementov oziroma fragmentov ulične opreme, namenjene mestnemu središču, in njihove ponovne postavitve v spalna naselja, s čimer je na periferiji ustvaril majhne otoke standardov, ki veljajo v središču. Avtorjeva gesta je namenjena prevpraševanju urejanja javnega prostora v odnosu med središčem in obrobjem, s čimer Milovanović obravnava njun odnos, pri tem pa se za golo obliko razpira kompleksna vrsta socialno-gospodarskih dejavnikov, ki oblikujejo dinamiko urbane krajine. Milovanović tako simbolično in na nepričakovanih mestih vzpostavlja nova razmerja med označevalci prostora in njihovimi konteksti, predvsem pa s to potujitveno gesto, ki učinkuje absurdno in komično, odpira vprašanja ekonomske segregacije v sodobnem gentrificiranem mestu.