Medijsko središče

Dominik Mahnič, slikar z akademskim pedigrejem, mojster video estetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Njegovo umetniško poznavanje in razmišljanje se osredotoča na Čopičograf, katerega najnovejšo iteracijo predstavljamo tudi v naši galeriji.

Razstavna karavana cikla Ljubljana se klanja Sloveniji je tokrat romala v železarsko mesto Jesenice in njegovo širšo okolico. Predstavljena so umetniška dela, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oziroma z Jesenic prihajajo njihove avtorice in avtorji, ki pod vprašaj postavljajo idejo doma, ki zaradi specifične geografske in zgodovinske pozicije lahko zavzema različne pomene in podobe.

Razstava skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, preimenovanega v Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.

Italijanski multimedijski umetnik, filozof in kulturni antropolog Leone Contini na razstavi Konstruirane krajine na nepričakovan način preučuje nepričakovano dediščino; medkulturne stike in hierarhična razmerja moči, kot posledice transnacionalnih migracij s Kitajske na toskansko podeželje, predstavi igrivo in resno obenem.

Šesta v ciklu razstav, ki smo ga pričeli pod naslovom Ljubljana se klanja Sloveniji, s ciljem povezovanja Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami, predstavlja specifiko umetniškega okolja Pomurja.

V sodelovanju s priznanim italijanskim umetniškim kritikom in samostojnim kuratorjem Antoniom Grullijem pripravljamo skupinsko razstavo mlajše generacije sodobnih umetnikov in novih šol italijanskega slikarstva, ki so nastale na podlagi srečevanj slikarskih skupnosti po Italiji.

Ob 30. obletnici pričetka vojne in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo se na razstavi s pomočjo osebnih spominov pregnancev in tistih, ki so ob njihovem sprejemu sodelovali in pomagali, obračamo k naši skupni, malo znani izkušnji.

Marko Brecelj je bil pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec ter pionir slovenskega performansa. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma, ki je živel svojo osebno umetniško obliko brez razlike, tako zasebno kot javno.

V Galerijo Vžigalica se kot nadaljevanje že predstavljene instalacije iz leta 2019 vrača Soap Opera kolektiva Stran22. Notranjost galerije pretvarja v tri različne vizualne situacije, ki s svojim pendantom v z glasbo zaznamovani zunanjosti tvorijo tokratno Soap Opero; opero za milnico in občinstvo.

Razstava je zasnovana kot tematski pregled projektov Yoshinorija Niwe v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika, ki v veliki meri zaznamujejo tudi umetnikovo prakso performativnih socialnih interakcij v javnem prostoru.

Na razstavi predstavljamo izbor umetniških izjav in posegov v urbani prostor umetnika, ki si je nadel "neimenovano ime": Name:. Njegova dela konceptualno slonijo na obravnavi in vprašanjih ("zlo")rabe javnega prostora in okolja, s poudarkom na trenutnih družbenih spremembah.

Osrednja razstava 15. festivala Svetlobna gverila bo tudi letos na ogled v Galeriji Vžigalica, v njeni neposredni bližini in tudi v širšem mestnem središču pa se obeta še vrsta drugih festivalskih postavitev.

Refleksije delavskega razreda v arhivu Minerva (Cluj, Romunija) skozi sodobna umetniška dela Dénesa Miklósija, Szilárda Miklósa, Răzvana Antona, Iulie Toma, Claudiuja Cobilanschija, Csanáda Kedvesa, Bálinta Bolcsója ter komplementarno arhivsko gradivo Cornela Rusa in Istvána Fischerja.

Zaradi negotovosti dostopa do kulturnih vsebin, ki jih povzročajo pogosto spreminjajoči se zdravstveni ukrepi, je razstava postavljena v galerijske izložbe in aranžersko obrnjena na ulico, kjer 24 ur na dan mimoidoče vabi, da si varno ogledajo izbor avtorskih fotografij praznin Boruta Krajnca.

Antropocen je obdobje, v katerem živimo, in naši zbrani podatki potrjujejo, da so stvari že zunaj lestvice. Stvari so ušle izpod nadzora, so "fuoriscala".