Medijsko središče

John Fekner velja za enega najbolj »znanih-neznanih« umetnikov, ki so delovali v New Yorku konec sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. Bil je del tedanje živahne umetniške scene in je razstavljal z Donom Leichtom, Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem, Jenny Holzer in drugimi. Feknerjeva retrospektivno-dokumentarna razstava v Galeriji Vžigalica je prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji, ki, zanimivo, leži nedaleč od kraja rojstva umetnikovega očeta Ivana Feknerja na Karlovški ulici v Ljubljani leta 1909.

Razstava Toplice združuje več perspektiv, temelječih na umetniških praksah Mateja Stupice (1987), interdisciplinarnega umetnika in ilustratorja, ki je v format samostojne razstave vključil več soustvarjalcev. Osredotoča se na večplastnost pomenov skozi odnos med podobo in zvokom, pri čemer pomemben vidik predstavlja odsotnost človeka v galerijskem prostoru, ki ga zasedajo zvočni in vizualni elementi. Brati jo gre skozi preplet več enakovrednih medijev: samega galerijskega prostora, obrazstavne zloženke, risb, objektov, videov, zvoka ter besedil.

Osma edicija razstavnega cikla Ljubljana se klanja Sloveniji se je podala v Zasavje. V sklopu razstave z večplastnim naslovom Tubolje razkrivamo umetniški potencial in kulturne vplive lokalnih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert.

Razstava Last umetnika in oblikovalca The Mihe Artnaka skuša na novo opredeliti naše razumevanje lastništva in lastnine z uvedbo inovativnih konceptov (ne)lastništva in javne zasebne lastnine. Sedem umetniških del izziva naše običajne predstave o umetnosti ter z uporabo sodobne tehnologije in različnih storitev naslavlja lastnino, avtorstvo in avtentičnost. 

Kot svojevrsten hommage Ljubljani v Galeriji Vžigalica gostimo retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije, od 1995 do danes. Od začetkov je Morbinovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih minulega stoletja je bil Morbin reden gost ljubljanske umetniške scene in je v mestu zasnoval ter izvedel štiri Hibridizakcije, kar je kasneje bistveno vplivalo tudi na njegovo mednarodno umetniško kariero. Ob razstavi v Ljubljani Morbin pripravlja tudi novo Hibridizakcijo 16, Zimzeleni.

Dominik Mahnič, slikar z akademskim pedigrejem, mojster video estetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Njegovo umetniško poznavanje in razmišljanje se osredotoča na Čopičograf, katerega najnovejšo iteracijo predstavljamo tudi v naši galeriji.

Razstavna karavana cikla Ljubljana se klanja Sloveniji je tokrat romala v železarsko mesto Jesenice in njegovo širšo okolico. Predstavljena so umetniška dela, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oziroma z Jesenic prihajajo njihove avtorice in avtorji, ki pod vprašaj postavljajo idejo doma, ki zaradi specifične geografske in zgodovinske pozicije lahko zavzema različne pomene in podobe.

Razstava skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, preimenovanega v Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.

Italijanski multimedijski umetnik, filozof in kulturni antropolog Leone Contini na razstavi Konstruirane krajine na nepričakovan način preučuje nepričakovano dediščino; medkulturne stike in hierarhična razmerja moči, kot posledice transnacionalnih migracij s Kitajske na toskansko podeželje, predstavi igrivo in resno obenem.

Šesta v ciklu razstav, ki smo ga pričeli pod naslovom Ljubljana se klanja Sloveniji, s ciljem povezovanja Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami, predstavlja specifiko umetniškega okolja Pomurja.

V sodelovanju s priznanim italijanskim umetniškim kritikom in samostojnim kuratorjem Antoniom Grullijem pripravljamo skupinsko razstavo mlajše generacije sodobnih umetnikov in novih šol italijanskega slikarstva, ki so nastale na podlagi srečevanj slikarskih skupnosti po Italiji.

Ob 30. obletnici pričetka vojne in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo se na razstavi s pomočjo osebnih spominov pregnancev in tistih, ki so ob njihovem sprejemu sodelovali in pomagali, obračamo k naši skupni, malo znani izkušnji.

Marko Brecelj je bil pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec ter pionir slovenskega performansa. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma, ki je živel svojo osebno umetniško obliko brez razlike, tako zasebno kot javno.

V Galerijo Vžigalica se kot nadaljevanje že predstavljene instalacije iz leta 2019 vrača Soap Opera kolektiva Stran22. Notranjost galerije pretvarja v tri različne vizualne situacije, ki s svojim pendantom v z glasbo zaznamovani zunanjosti tvorijo tokratno Soap Opero; opero za milnico in občinstvo.

Razstava je zasnovana kot tematski pregled projektov Yoshinorija Niwe v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika, ki v veliki meri zaznamujejo tudi umetnikovo prakso performativnih socialnih interakcij v javnem prostoru.