Medijsko središče

Razstava, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Skozi zgodbe posameznikov razkriva težke dileme, s katerimi so se soočali v najtežjih časih, in obiskovalce spodbudila k razmislek o miru, vojni ter kulturi nenasilja – temah, ki ostajajo aktualne še danes. 

Spremljevalni program razstave preverite tukaj!

if walls could tell oz. ko zidovi spregovorijo je transnacionalni projekt düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa, ki prevprašuje umetnostne in kulturne institucije glede njihove prepustnosti za širše družbene skupine in njihove ideje.

Razstava predstavlja freske slikarja Josefa Mayrja, ki so jih leta 1947 sneli z ruševin dvorca Križ pri Komendi. Postavitev obiskovalca popelje v poustvarjeno podobo salona, v kasnejši literaturi imenovanega biljardna soba, ki so ga krasile Mayrjeve freske.

Razstava arheoloških najdb, odkritih med gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, ki ne razkriva le preteklosti, temveč vzpostavlja tudi pomembno povezavo med zgodovino in prihodnostjo mesta. Tako kot je bila antična Emona pomembno urbano središče, bo Emonika v sodobni Ljubljani predstavljala novo stičišče življenja, kulture in inovacij.

O prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje prestolnice. 

Leta 1897 so v Ljubljani po Iliriji poimenovali kolesarski klub, leta 1904 ulico, leta 1911 nogometni klub, nekje v letih pred prvo vojno se je po Iliriji poimenovala tovarna kemičnih izdelkov in končno je leta 1929 Ilirija dobila še svoj spomenik.

Na razstavi predstavljeno tekstilno zbirko lahko 'beremo' kot galerijo modnih trendov preteklosti. Hkrati pa nam postavitev omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščanov, njihovega oblačilnega videza ter spoznanje s podobami mojstrskih delavnic, kjer so spretni mojstri in mojstrice obrti ustvarjali modne čudeže iz blaga.  

Dediščina hrvaške fotografije druge polovice 19. stoletja,  ki jo prinaša opus fotografa Ivana Standla, pred gledalca postavlja podobe naravnih lepot, premične in nepremične dediščine, številne individualne in skupinske studijske portretne fotografije ter znamenitosti mesta Zagreb, njegovih vedut in popotresnih podob mesta. 

Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.

Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.

Razstava v muzeju v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v  prvi polovici 20. stoletja. V Galeriji Jakopič so predstavljene arhitektke in fotografinje.

Arheološki park Emona z 2000 let starimi ostanki rimske kolonije Emone je danes del središča Ljubljane. Park je nastajal od tridesetih let 20. stoletja naprej. Ob zadnji prenovi, pred desetimi leti, smo se odločili emonske ostanke zavarovati in hkrati oživiti tako, da mednje z bogatim programom povabimo ljudi. Tam, kjer so prej samevali zidovi, danes ustvarjamo, se učimo in uživamo.

Razstava 158 risb Otona Župančiča, ki kažejo, da je bilo za enega naših največjih poetov vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Razstava ponuja enkratno priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in za novi vpogled vanje. Osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je Jože Plečnik uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju. Razstava odgovarja na vprašanje kako misliti Plečnika danes.