Hiša Plečnik House X Iñaki Bonillas: ARS MEMORIAE

Večplastno zastavljen razstavni projekt združuje zvočno intervencijo v srcu Plečnikovega doma − arhitektovi spalnici in delavni sobi − intervencijo pa dopolnjuje razstava, ki ponuja arhitekturno-fotografsko-poetični razmislek o spominu in kako ta postane arhitektura, stvaritev, celo odpor. Razstava se začenja z umetnikovim besedilom z naslovom Majhen plašč besed – naslov je navdihnila poezija Srečka Kosovela, na katero je Bonillas prvič naletel na potovanju, ko je pred skoraj desetletjem odkril tudi Plečnika. Besedilo, ki ni le zbirka podatkov, temveč arhitektura izginulega, kjer je meja med resnico in domišljijo krhka, zamegljena in živa, je posneto v slovenskem in angleškem jeziku ter izdano na gramofonski plošči. Predvajano je v Plečnikovi spalnici oziroma delovni sobi v pritličju hiše. Dvakrat dnevno obiskovalci tam lahko prisluhnejo Bonillasovi interpretaciji Plečnikove hiše, ki jo je ustvaril po lastnem spominu.

Drugi del razstave tvorijo tri serije stereoskopskih fotografij, ki jih je umetnik naslovil po navdihu pesnitve Prvi sen mehiške baročne pesnice sestre Juane Inés de la Cruz (1648–1695). Pesem, daleč pred svojim časom, odpira vprašanja spoznanja, meja človeškega razuma in neskončnosti vesolja, kar Bonillas povezuje s tehniko stereoskopskih fotografij – nekoč priljubljenih fotografskih dvojnikov, ki so gledalcem omogočali tridimenzionalen pogled na arhitekturne dragulje in oddaljene krajine. Umetnik je izbral podobe, povezane s klasično arhitekturo, s čimer se subtilno navezuje na ustvarjalna iskanja Jožeta Plečnika. Pesem, ki potuje med dnevom in nočjo, med budnostjo in snom, je v tem kontekstu tudi metafora za hišo, kjer sta sočasno sobivali arhitektovo delo in njegovo vsakdanje življenje.

Ob serijah fotografij obiskovalci lahko prisluhnejo celotnim posnetkom intervencije Majhen plašč besed v slovenskem, angleškem in španskem jeziku ter ob njih preberejo izbrane verze sestre Juane Inés de la Cruz, ki so umetniku služili kot navdih. Posebno težo intervenciji v Plečnikovi delavni sobi pa daje tudi sodelovanje s podjetjem Pear Audio Europe d.o.o., ki je za razstavo posodilo svoj vrhunski, v Sloveniji izdelan gramofon.

Da razstavni projekt pomembno prispeva k novim interpretacijam in umetniškemu doživljanju Plečnikove dediščine danes, izpostavlja Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki pravi: "Plečnikova dediščina še danes nosi izjemno moč navdiha. Z razstavami, kot je ARS MEMORIAE, jo aktualiziramo in odpiramo za dialog s sodobnimi umetniškimi praksami. Iñaki Bonillas je svojo subtilno umetniško intervencijo v Plečnikovi hiši nadgradil s presenetljivim zvočnim zapisom na gramofonski plošči, ki razpre pogled na Plečnika, umetnikov osebni pojavni svet in čas, ki polzi s spomini, ki ga obdajajo."

Pri tem kurator razstave Tevž Logar dodaja: "Na razstavi ARS MEMORIAE se spomin razpre kot arhitektura, ki jo mehiški umetnik Iñaki Bonillas gradi iz besed, podob in premišljene odsotnosti. Ob vračanju k hiši Jožeta Plečnika obuja tisto, kar je bilo izgubljeno, ter subtilno preoblikuje izkušnjo prostora v njegovo novo podobo. Sprehod po razstavi je zasnovan kot efemerno potovanje, kjer fotografije in zvočni zapisi ne stojijo ločeno, temveč skupaj tkejo večplastni prostor spomina, v katerem se pogled in posluh stapljata v eno samo entiteto. Krhkost in predanost se tako prepletata v tih, skoraj obredni akt rekonstrukcije, ki je hkrati tudi upor proti pozabi."

Umetnik Iñaki Bonillas pa poudarja: "Vsakič, ko se znajdem v prostoru, kjer je živel in ustvarjal drug umetnik, me to izjemno navdihne. V tej hiši je bil ta občutek še globlji, saj je Jože Plečnik kot arhitekt ustvaril edinstveno vzdušje, do zadnje podrobnosti prežeto z njegovo prisotnostjo. To vzdušje me je popeljalo v vesolje, napolnjeno s spomini in povezavami z mojim lastnim življenjem, mojimi predniki ter nekaterimi nagnjenji in obsesijami, ki so nama s Plečnikom skupne – kot je ljubezen do knjig, predmetov, fragmentov in antične umetnosti. Nastalo delo je eden najplodnejših dialogov, kar sem jih kdaj imel s kakim umetnikom iz preteklosti, čigar dela že vrsto let občudujem. Ta dialog me je usmeril k vidikom moje prakse, ki jih prej nisem tako poglobljeno raziskoval, denimo k pisanju in zvočni umetnosti. Upam, da bodo odnos, ki sem ga s tolikšnim navdušenjem vzpostavil s hišo in njenim prvotnim stanovalcem, naklonjeno sprejeli tudi obiskovalci."

Sočasno z odprtjem razstave je Iñaki Bonillas v zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane podaril vsa, prav za razstavo v Plečnikovi hiši ustvarjena umetniška dela. Ob tem je izpostavil: "Najbolj si želim, da bi ta dela ostala v zbirki hiše. Nastala so posebej za ta prostor in prav tu imajo svoj pravi smisel."

26. 9. 2025–25. 1. 2026
ob 11.00 in 16.00: Zvočna intervencija Iñaki Bonillas: Majhen plašč besed, predvajanje zvočnega posnetka v okviru javnega vodstva po Plečnikovi hiši

Iñaki Bonillas (roj. 1981, Ciudad de México) je mehiški umetnik, ki živi in ustvarja v domačem mestu. Njegova umetniška praksa se osredotoča na raziskovanje fotografije kot medija in njenega odnosa do spomina, arhiva in osebne zgodovine. Osrednji vir navdiha in raziskovanja mu predstavlja fotografski arhiv njegovega dedka J. R. Plaza, ki ga Bonillas skozi različne projekte preoblikuje v konceptualne umetniške pripovedi.

Razstavljal je v številnih pomembnih muzejih in ustanovah po svetu, med drugim v Museo Amparo v Puebli, La Virreina Centre de la Imatge v Barceloni, Museu d’Art Contemporani v Antwerpnu, Mataderu v Madridu ter sodeloval na velikih mednarodnih prireditvah, kot so Beneški bienale ter bienala v São Paulu in Pragi.

Posebno mesto v njegovem opusu ima projekt Secretos (2016), ki ga je izvedel v hiši svetovno znanega arhitekta Luisa Barragána v Ciudad de Méxicu. Z drobnimi, pogosto skritimi intervencijami v kleti, predalih in drugih manj opaznih kotičkih arhitektove hiše je prepletel fotografijo, prostor in intimni spomin ter ustvaril tiho pripoved o navzočnosti in odsotnosti.

Prav s tem projektom se odpira zanimiva povezava s Plečnikovo hišo v Ljubljani, kjer je Bonillas v projektu ARS MEMORIAE raziskal arhitekturo in zapuščino Jožeta Plečnika. Tako kot pri Barragánu ga tudi tu zanima, kako hiša kot prostor in kot arhiv spomina odpira nova branja mojstrovega življenja in ustvarjanja.