Hiša Plečnik House X Ana Sluga: Ginkgo biloba – prišlek

Tokrat je s svojimi deli Plečnikovo hišo naselila Ana Sluga, vizualna umetnica, ki deluje na področjih slikarstva, fotografije in videa. Izhodišče za njeno razstavo sta postali dve mogočni drevesi ginka na vrtu Plečnikove hiše – visokoraslo moško drevo v bližini zimskega vrta in razvejeno žensko drevo na koncu osrednje osi vrta. Plečnik ju je zasadil kmalu po letu 1925, ko je dokončal valjasti prizidek k stari hiši in se vanj preselil.

Plodovi ginka so Ano Sluga pred dvema letoma tako pritegnili, da je iz njihovih semen začela vzgajati mlade rastline. Iz semen je vzklilo kar 97 sadik, ki jih je umetnica skrbno spremljala skozi zimo in izjemno vroče poletje. Prav ta proces je postal eno od pomembnih izhodišč razstave.

V večmedijski postavitvi, ki povezuje slikarstvo, fotografijo in video ter se prilagaja prostorom Plečnikove hiše, umetnica prepleta preteklost, sedanjost in različne možne prihodnosti ter odpira vprašanja našega odnosa do narave, skrbi za okolje, prilagajanja podnebnim spremembam in možnosti bolj uravnoteženega sobivanja z drugimi vrstami. Preteklost pri tem razume kot vir znanja, sedanjost kot čas globoke krize, prihodnost pa kot prostor, v katerem so različne poti še vedno odprte.

Ana Porok, kustosinja razstave, ob projektu poudarja: "Pri vsakoletnih sodelovanjih s sodobnimi umetniki nas zanima predvsem, kaj lahko Plečnikova hiša in njena dediščina sprožita danes. Ana Sluga je v središče postavila vrt in dve Plečnikovi drevesi ginka ter iz zelo konkretnega srečanja z njima razvila razmislek o naravi, prilagajanju in odgovornosti človeka do okolja. Tokrat pa umetniški projekt ne ostaja samo znotraj razstavnih prostorov – z mladimi sadikami se Plečnikova dediščina dobesedno nadaljuje in raste naprej."

Za Ano Sluga je ginko tudi metafora prišleka. Ginkgo biloba je v slovenskem prostoru tujerodna rastlina, ki se je skozi čas povsem prilagodila, ne da bi se invazivno širila. Prav ta sposobnost prilagajanja umetnici odpira širši razmislek o sobivanju, odpornosti in odnosu do drugačnosti. Kot pravi umetnica je "ginkgo biloba metafora za vse vrste prišlekov, ki nas obiskujejo, da bi bili kot družba močnejši, odpornejši in na koncu tudi bolj avtonomni in izpolnjeni."

Vprašanja, ki jih odpira razstava, bodo obravnavana tudi v spremljevalnem programu. Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani na predavanju Prišleki med rastlinami spregovorila o invazivnih rastlinah ter vplivu podnebnih sprememb na ljubljansko floro. Pogled botanične stroke bo tako razmišljanje o prišlekih, prilagajanju in sobivanju, ki ga skozi umetnost odpira Ana Sluga, razširil še na konkretne spremembe v našem naravnem okolju.

70 let – 7 ginkov

Posebno poglavje projekta se bo zgodilo tik pred zaprtjem razstave. Na Plečnikov rojstni dan, 23. januarja 2027, bodo na zaključnem dogodku razstave obiskovalcem podarili sedem sadik ginka – prav teh, ki jih je Ana Sluga vzgojila iz plodov drevesa na Plečnikovem vrtu.

V času trajanja razstave bodo obiskovalci lahko oddali prijavnico in se potegovali za eno od sadik. Na zaključnem dogodku pa bodo med vsemi prijavljenimi izžrebali sedem prejemnikov.

Število ni naključno, saj leto 2027 zaznamujeta dve pomembni Plečnikovi obletnici: 155 let od njegovega rojstva in 70 let od njegove smrti. Sedem mladih ginkov bo tako simbolno povezalo spomin na arhitekta z živim organizmom, ki bo Plečnikovo dediščino ponesel v nove vrtove in nove zgodbe.

Preberite si pravila nagradne igre.