Medijsko središče

Oskar Kogoj, eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev, je v zbirko MGML doniral zbirko plakatov, ki si jo skupaj z nekaterimi drugimi Kogojevimi predmeti lahko ogledate v muzeju.

Pri konceptualni zasnovi pregleda slikarstva Marjana Gumilarja smo se osredotočili na problematiziranje in tematiziranje enega od njegovih bistvenih konstitutivnih elementov, korelata v procesu gradnje slikovnega polja – pojma reza kot funkcijskega predpogoja montaže v različnih legah in likovnih relacijah, ki je bil izhodiščno vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal integralna metoda dela njegovih novih vizualizacij.

V svoji dvajsetletni karieri razstavljanja nas je DK sicer vedno znova znal presenetiti z nepričakovanimi, skozi različne žanre fotografije izraženimi in po navadi družbeno angažiranimi serijami, tokrat pa se z razstavo Scotoma, ki jo je zadnja štiri leta snoval z namenom predstavitve v specifičnem prostoru Galerije Jakopič, prvič predstavlja z obsežnim izborom izključno abstraktnih fotografij.

Prva pregledna razstava Katarine Toman Kracina predstavlja objekte in slike na platnu malega ter velikega formata. Značilnost njenega ustvarjanja je kompleksna povezanost oblikovanja celotne prostorske postavitve s pogosto dodanimi osebnimi predmeti, ki ustvarjajo toplino domačega ozračja in ohranjajo spomin na posamezne resnične dogodke.

Leta 1966 je z delom mladinskih brigad, loterijo ter podporo širše lokalne skupnosti in nekdanjega gradbenega giganta Vegrada v le 50 dneh zraslo 2000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, slovesno odprtih pod pokroviteljstvom OZN. Dvajseta obletnica konca druge svetovne vojne in zapisa Splošne deklaracije človekovih pravic je narekovala naslov razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. 

Razstava predstavlja zgodbo spletne igre Line Rider – simulacije sankača, ki se spušča po strminah – s katero je Boštjan Čadež - Fšk ustvaril globalni fenomen.

V Londonu živeča slovenska umetnica Jasmina Cibic se ljubljanskemu občinstvu predstavlja s segmentom tridelnega razstavnega in filmskega projekta z naslovom "Spielraum", ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa. 

Posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom.

Pregled del enega najpomembnejših likovnih ustvarjalcev in predstavnika slovenskega poznega modernizma in postmodernizma. V pričujočem izboru del lahko občudujemo avtorjevo prav posebno sposobnost združitve lepote in globlje pomenske vsebine slikarskega izraza v celovito likovno podobo. Predstavljene bodo risbe in slike, ki jih je avtor ustvaril v obdobju zadnjih petnajst let.

29. januarja 1944 je na Narodno in univerzitetno knjižnico strmoglavilo letalo ter močno poškodovalo komaj zgrajeni Plečnikov ‘ponos Ljubljane’. 75. obletnico nesrečnega dogodka v Plečnikovi hiši obeležujemo z razstavo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z NUK.

V resničnosti nikjer ni mirovanja. Umetniško delo se pomika bodisi proti prikazovanju resničnosti ali pa se skuša odmikati stran in izoblikovati svojo vzporedno resničnost, in strip je tako kot vsakovrstna likovna dela umeščen v ta osnovna razmerja prikazovanja kakršne koli stvarnosti.

Predstavitev najnovejših del fotografa, ki vsakdanji predmetni svet in neživo naravo obravnava v popolnoma analogni črno-beli fotografiji ob tem pa je v ustvarjalnem pogledu njegov pristop izrazito brezčasen. Razstava z naslovom Sadovi dolgoletne izkušnje predstavlja 28 fotografij v srebrno-želatinasti tehniki, ki jih je avtor ustvaril v letu 2018 prav za tokratno predstavitev v Bežigrajski galeriji 1.

Na razstavi se predstavljajo umetniki, ki so življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem: Tina Đenadić, Mina Fina, Nataša Gašparac, Marko Glavač, Dora Gorše, Aleš Gregorič, Pavel Gregorič, Tomaž Gregorič, Sašo Koprivec, Polonca Lovšin, Lela B. Njatin, Vito Oražem, Urška Pečnik, Društvo kočevskih glasbenikov.

Razstava je posvečena avtorju slovenskega rodu, ki je mladost preživel v Sloveniji, večji del življenja pa je bival na Hrvaškem. Na prvi umetnikovi samostojni pregledni razstavi v Sloveniji bodo razstavljena dela, ustvarjena med leti 1956 in 1974 iz zbirk Moderne galerije Ljubljana, Moderne galerije Zagreb in  Muzej suvremene umjetnosti Zagreb.

Umetnik Dante Buu (Rožaje, Črna gora) v svoji praksi združuje fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. Njegova dela se uresničujejo ob nenehnem izpraševanju vse bolj nejasnih meja med zasebnim/javnim in voajerskim/parcipatornim ter raziskujejo tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe kot tudi identitete, ki postajajo v času digitalne dobe vse bolj fluidne.