Medijsko središče

Na razstavi se predstavljajo umetniki, ki so življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem: Tina Đenadić, Mina Fina, Nataša Gašparac, Marko Glavač, Dora Gorše, Aleš Gregorič, Pavel Gregorič, Tomaž Gregorič, Sašo Koprivec, Polonca Lovšin, Lela B. Njatin, Vito Oražem, Urška Pečnik, Društvo kočevskih glasbenikov.

Razstava je posvečena avtorju slovenskega rodu, ki je mladost preživel v Sloveniji, večji del življenja pa je bival na Hrvaškem. Na prvi umetnikovi samostojni pregledni razstavi v Sloveniji bodo razstavljena dela, ustvarjena med leti 1956 in 1974 iz zbirk Moderne galerije Ljubljana, Moderne galerije Zagreb in  Muzej suvremene umjetnosti Zagreb.

Umetnik Dante Buu (Rožaje, Črna gora) v svoji praksi združuje fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. Njegova dela se uresničujejo ob nenehnem izpraševanju vse bolj nejasnih meja med zasebnim/javnim in voajerskim/parcipatornim ter raziskujejo tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe kot tudi identitete, ki postajajo v času digitalne dobe vse bolj fluidne.

V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana tokrat le nekaj mesecev po odkritju, razstavljamo edinstveno najdbo iz kamnitega sarkofaga otroškega skeletnega pokopa.

Razstava predstavlja Irak skozi oči mlajše generacije tamkajšnjih fotografov. S svojim delom so ustvarili edinstven in izviren pogled na Irak, ki prikazuje fragmentirano podobo današnjega življenja v državi: od prostranstev goratih severnih mejnih območij do cele vrste najrazličnejših situacij po vsej državi, ki odražajo tako njeno novejšo zgodovino kot posledice konflikta, ki mu ni videti konca.

Tradicionalna razstava vizualne poezije v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja skupino Studio Signum in njenih ustanovnih članov Živka Kladnika, Nejča Slaparja in Francija Zagoričnika.  Ena najbolj avantgardnih skupin, ki je bila prepoznavna  tudi po svojih performansih in hepeningih je bila ustanovljena leta 1972.

Akademski kipar in akademik Drago Tršar slovenski umetniški prostor že veliko desetletij zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo in avtorsko prepoznavno likovno govorico. Je ena največjih kiparskih avtoritet v našem kulturnem prostoru in njegov obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtor številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, si zasluži obsežno razstavno predstavitev v največjih in najpomembnejših slovenskih galerijskih prostorih.

Reška skupina Fokus Grupa se ljubljanski publiki predstavlja ob koncu dvomesečnega rezidenčnega bivanja v KC Tobačna 001. Člana leta 2012 ustanovljene skupine Iva Kovač in Elvis Krstulović se že nekaj let ukvarjata z odnosi moči v umetnostnem sistemu, ki je inherentno povezan z ekonomsko in družbeno ter ne nazadnje s politično stvarnostjo.

Razstava Saše Spačal, umetnice, ki dela na presečišču intermedijske umetnosti, raziskovanja živih sistemov in zvočnih frekvenc, umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti.

Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.

Razstava Elze Kastl Obereigner (1884-1973) predstavlja doslej spregledano in pozabljeno kiparko. S svojimi plastikami je stopila pred ljubljansko javnost leta 1902. Njen mladostni kiparski opus je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled prvič po več kot 100 letih.

Spominska razstava skoraj sto del: risbe, grafike (jedkanice, akvatinte, serigrafije, grafike v teh kombiniranih tehnikah, sitotiski in ofset tiski), plošče za jedkanice, slike, asemblaži, objekti in skicirke enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov, kot tudi predstavnika nepredmetne likovne umetnosti iz časovnega obdobja od 1970 do 2014, ko postajajo avtorjeva dela, vsaj v večjem delu, povsem nepredmetna.

Projekt "CODE:RED" Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti je od prvih zametkov leta 1999 in prve javne manifestacije na Beneškem bienalu leta 2001 do današnjega dne doživel številne prezentacije, interpretacije in analize.

Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

Lutkovno gledališče Ljubljana se ob 70. obletnici ustanovitve predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti na razstavi Od skice do lutke, ki poteka v Bežigrajski galeriji 1 vse od leta 1980.