Medijsko središče

Predstavitev ene redkih umetnic mlajše generacije, ki v svojem delu izhaja iz modernističnega slikarstva. Na pregledni razstavi bodo predstavljena vsa njena bistvena dela-slike iz obdobja 2007–2015, z njej značilnim ustvarjanjem krajine s pogledom s ptičje perspektive.

Številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije, ki jih bo moč videti na ljubljanskih ulicah in trgih, ob tem pa še na dveh galerijskih postavitvah, tvorijo jedro tokratnega festivala svetlobe, ki letos obeležuje svojo dvanajsto izdajo.

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

Retrospektivna razstava Tomislava Gotovca a. k. a. Antonia G. Lauerja (1937, Sombor–2010, Zagreb) prinaša vpogled v šestdesetletno delovanje tega vsestranskega umetnika, ki je bil pionir na področju različnih medijev, od eksperimentalnega in strukturalističnega filma do hepeningov, akcij in performansov.

Naslov, kjer konec pomensko lovi začetek in ciklično ustvarja vedno nove pomene in poti, nakazuje izkušnje potovanja, morda celo vagabundstva, ki so značilne za doživljajsko ustvarjalno prakso Metoda Blejca.

Tradicionalni štiridnevni mednarodni videofestival Narave predstavlja video dela dvanajstih avtoric in avtorjev, izbranih na razpisu, in spremljevalno razstavo fotografij. S krajšim pregledom video del na temo narave, se predstavlja tudi Miha Vipotnik, eden od začetnikov video umetnosti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Razstava temelji na izboru, ki kar najbolj nazorno izpričuje Magajnovo osnovno poslanstvo oz. njegovo brezpogojno vdanost fotoreporterskemu poklicu in neusahljivo voljo po ovekovečenju vsega, kar se je v Trstu in širši okolici dogajalo. 

Druga razstava cikla "Ljubljana se klanja Sloveniji" prestopa državno mejo in v Galeriji Vžigalica predstavlja sodobne umetnike od vsepovsod, ki so našli svoj dom v Trstu in okolici. 

Sodelujoči umetniki: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa, Spiro Mason. Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij.

Razstava, na kateri predstavljamo donacije in odkupe umetniških del za zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane v letu 2017 in s katero obeležujemo 110 let, odkar se je začela snovati ljubljanska mestna umetniška zbirka.

Retrospektivna razstava fotografij Tihomirja Pinterja pomeni prvo pregledno predstavitev obsežnega avtorjevega opusa, ki vse od začetka šestdesetih let do danes nastaja v črno-beli analogni tehniki. Čeprav gre za fotografa, ki je ustvarjalnost v tem mediju gojil vzporedno s svojim poklicem kemika in farmacevta, je v skoraj šestih desetletjih svojega ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog ter v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike.

Nova odkritja in novi pogledi na razcvet mesta!

Lesena posoda iz leta 990 spreminja pogled na čas nastanka srednjeveške Ljubljane, usnjarski izdelki vabijo v zgodnjo srednjeveško čevljarsko delavnico, grob plemenitega viteza razkriva podobe mestnega prestiža v času turških vpadov.

Sodelujoči umetniki: Vahram Aghasyan, Ovidiu Anton, Dušica Dražić, Thibaut Espiau, Anna Friz, Anne Harild, Minna Henriksson, Kud Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), Tanja Lažetić, Ivan Moudov, Alban Muja, Géraldine Py & Roberto Verde, Maruša Sagadin, Miha Štrukelj, Efrat Vital, Matej Andraž Vogrinčič

Poletje v Plečnikovi hiši ponuja razstavo s preprostim naslovom JOŽE. V sodelovanju med galerijsko-projektnim prostorom DobraVaga in Plečnikovo hišo svojo aktualno likovno produkcijo predstavljajo mladi ustvarjalci, ki skozi umetniška dela kažejo svoje lastno doživljanje slovenskega arhitekta.

Prejemnik osrednje nagrade 31. grafičnega bienala v Ljubljani (2015), Ištvan Išt Huzjan, se na samostojni razstavi "Mere" predstavlja s serijo del, ki so bila narejena v zadnjih nekaj letih.