Medijsko središče

V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.

Na razstavi so predstavljene novejše produkcije transdisciplinarne raziskovalne in razvojne platforme ZKM | Hertz-Lab. Sodelujoči umetniki in raziskovalci se osredotočajo na možnosti ustvarjanja in oblikovanja v času pospešenega tehnološkega napredka ter digitalizacije. 

Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani.

NOVO: Vstopnico lahko vnovčite še do 13. 9. 2020!

Galerija Vžigalica je tudi v letu 2020 osrednje prizorišče festivala Svetlobna gverila. V galeriji in njeni okolici je na ogled vrsta svetlobnih postavitev, instalacij in projekcij.

V sklopu razstave se predstavljajo: Viktor Bernik, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Simona Semenič (v sodelovanju z Nado Žgank), Maja Smrekar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič.

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo  avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Za ustvarjanje Viktorja Bernika je značilno predvsem dvoje: to, da se v svojih delih sklicuje na družbeno realnost in da v svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Sodobne družbe se loteva z igrivostjo in humorjem, in očitno je, da mu sorodna sproščenost omogoča tudi prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.

Razstava slik iz obdobja 2013-2020, predstavnice mlajše generacije. Njena prepoznavna likovna govorica, ki jo srečujemo že vse od začetkov njenega ustvarjanja, so značilne namišljene krajine zunanjih in notranjih prostorov umirjenih barvitosti. 

Ker vam želimo zagotoviti varen obisk galerije, vas prosimo, da upoštevate spodnja navodila.

Videnje 20/20 je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.

Ker smo razstavo Ervina Potočnika predčasno zaprli, smo jo podaljšali in si jo lahko ogledate vse od 26. maja do 24. junija 2020. Ker vam želimo zagotoviti varen obisk, vas prosimo, da upoštevate spodnja navodila.

• V galerijo lahko vstopajo le zdrave osebe, ki ne kažejo znakov akutne bolezni dihal.
• Vstop v galerijo je možen le za posameznike, družine oz. člane skupnega gospodinjstva.
• Uporaba lastne zaščitne maske v prostorih galerije je obvezna.
• Ob vstopu v galerijo si je potrebno razkužiti roke.
• Med obiskom je potrebno upoštevati medsebojno razdaljo najmanj 2 m.

Od 5. maja 2020 so naša galerijska vrata ponovno odprta. Ker smo razstavo sodobnih umetniških pozicij iz avstrijske Koroške predčasno zaprti, smo jo podaljšali in si jo lahko ogledate vse do 31. 5. Ker vam želimo zagotoviti varen obisk, vas prosimo, da upoštevate spodnja navodila.

Zgodovina prihodnosti je naslov študentskega arhitekturnega projekta, pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja izvedenega v študijskem letu 2017/18 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstava predstavlja serijo fotografij, aksonometričnih risb in abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca. Lahko bi rekli, da so objekti nekakšni »praelementi«, v katerih so študentje strnili ideje izbranih primerov Plečnikove arhitekture.

Umetnost, ljubezen moja
Ta poezija je boljša od idealne
Razstava z napako
Gledam svoj pogled

Predstavitev doslej neznanih del iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, ki jih je Živko Marúšič ustvaril med leti 1977 in 1980. V tem času je umetnik ustvarjal risarske in slikarske podobe, ki temeljijo na približevanju in oddaljevanju kot jih zaznava fotografski objektiv. Značilnost teh del je pogled s ptičje perspektive, kjer človeške figure in predmeti na ulici ustvarijo vtis umirjenega lebdenja.

Razstava Praznina prinaša vpogled v Fajfrićeva dela, ki svojevrstno motrijo preteklost. S svojim nelinearnim časovnim krogotokom mnogokrat prikazujejo spekulativno zgodovino, nahajajo pa se na presečišču osebnih spominov, kolektivne zgodovinske zavesti in neizogibnega toka dogodkov.