Medijsko središče

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Ravno njim, 33 izbranim predmetom Plečnikovega liturgičnega posodja, je posvečena razstava v Vatikanskih muzejih.

Sodelujeoči umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Anca Benera & Arnold Estefan, Nemanja Cvijanović, Lana Čmajčanin, Minna Henriksson, Sanela Jahić, Nikita Kadan, Mark Požlep, Lala Raščić, Kamen Stoyanov, Sašo Sedlaček, Katarina Zdjelar

V Galerijo Jakopič iz najpomembnejše pariške fotografske galerije Jeu de Paume prihaja razstava del enega velikih fotografov 20. stoletja, Luciena Hervéja. V duhu Hervéjeve misli, da je "največ, na kar lahko upaš, to, da boš s tem, ko zajameš intimen detajl, vzbudil nedoločno predstavo o celoti", z razstavo dodajamo še en odblesk v bogat spekter zapuščine, ki jo ta medij ustvarja skozi delo pomembnih domačih in tujih ustvarjalcev.

Razstava Plečnik kot navdih podaja odgovor na vprašanje, kakšen navdih lahko mladim danes pomeni Plečnikov ustvarjalni opus.

Eden najbolj inovativnih ustvarjalcev risarske umetnosti z značilno prosojno risbo na osvetljenem polju, predstavlja pregled del iz obdobja 1982–2017, ko se avtor predvsem posveča ustvarjanju risarskih podob rastlin in fragmentov iz narave. Josip Korošec je javnosti bolj znan kot umetnostni zgodovinar ter konservator in manj poznan po svojem risarskem delu, ki se nam kaže v nadvse doživetih risarskih podobah izbranega koščka narave. Njegov risarski svet je dognan do popolnosti, je natančen, poln čutnosti in očarljivosti, hkrati pa vezan na tradicijo klasične risarske obrti.

Vsako polno uro organiziramo 30-minutno javno vodstvo. Vodstva za zaključene skupine po predhodni prijavi.

Projekt, ki je leta 2010 nastal v koprodukciji s Cabaret Voltaire iz Zuricha, ob razstavi ruskih ikon na poseben način vrednoti pomen podobe ikon in njihovega vpliva na sodobne umetniške koncepte. Preizprašuje, kako ikone lahko spregovorijo tudi s konteksti, ki valorizirajo njihov pomen v polju modernističnih in sodobnih umetniških struktur.

Ljubljanski festival svetlobe se vnovič podaja v svetlobno zasedbo javnega in galerijskega prostora v mestnem središču: ob odprtju festivala si bo moč ogledati skupinsko razstavo v Galeriji Vžigalica in niz svetlobnih postavitev v njeni okolici, v drugem polčasu pa se festivalsko dogajanje seli še v Galerijo Alkatraz, na Fužine, v Svetlobni park ...

Predstavitev slik večjega in manjšega formata iz obdobja 2016-2019 avtorice, ki je zelo zgodaj razvila lasten slikarski slog. Z izbiro vsebine in motiva privzetega iz narave nakazuje v svojih slikarskih podobah nezadržno minevanje narave in njene krhkosti.

"Po mojem je večina Slovencev zelo ponižna, eh, mislim, da smo zelo prijazni in da znamo skrbeti za okolje, večina nas to tudi počne." (Alina, 10 let). 

Odraščanje je politično vprašanje, saj je ideološko in čustveno pogojeno z družbenimi skupnostmi, ki nas obdajajo. S to mislijo nas Dejan Kaludjerović z umetniškim projektom Pogovori: Hula obroči, elastike, frnikole in pesek (od leta 2013 do danes) opominja na dejstvo, da politična stvarnost in miselnost ne prizaneseta niti otrokom, četudi je otroštvo življenjsko obdobje, ki ga pogosto opisujemo kot obdobje nedolžnosti, olajšano družbene odgovornosti za stvari, ki se zgodijo in ki se bodo dogajale tudi v prihodnosti.

Razstava prejemnike naziva in časti predstavljata kot pričevalce zgodovine mesta. Iz biografskih zapisov prejemnikov časti in iz utemeljitev mestnih svetov, županov in komisij, zakaj so posamezniki zaslužili to posebno čast, lahko razbiramo in odkrivamo zgodbo mesta v zadnjih skoraj dvesto letih.

Vsakoletni tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave, šestnajsti po vrsti, predstavlja video dela avtorjev, ki so bila izbrana na podlagi razpisa. Predstavlja se osemnajst avtorjev: Aleksij Kobal, Katja Kotnik, Andreja Kranjec, Veronika Kržičnik, Davorin Marc, Rebeka Fridrih Gosak, Ali Kovačič, Katja Kotnik, Anja Šavli, Ula Pogorevčnik, Eva Palčič, Christina Rems Loboda, Pila Rusjan, Sara Selšek, Nina Štepec, Dejan Štefančič, Minea Vrabl in Tonja Žagar.

Oskar Kogoj, eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev, je v zbirko MGML doniral zbirko plakatov, ki si jo skupaj z nekaterimi drugimi Kogojevimi predmeti lahko ogledate v muzeju.

Pri konceptualni zasnovi pregleda slikarstva Marjana Gumilarja smo se osredotočili na problematiziranje in tematiziranje enega od njegovih bistvenih konstitutivnih elementov, korelata v procesu gradnje slikovnega polja – pojma reza kot funkcijskega predpogoja montaže v različnih legah in likovnih relacijah, ki je bil izhodiščno vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal integralna metoda dela njegovih novih vizualizacij.

V svoji dvajsetletni karieri razstavljanja nas je DK sicer vedno znova znal presenetiti z nepričakovanimi, skozi različne žanre fotografije izraženimi in po navadi družbeno angažiranimi serijami, tokrat pa se z razstavo Scotoma, ki jo je zadnja štiri leta snoval z namenom predstavitve v specifičnem prostoru Galerije Jakopič, prvič predstavlja z obsežnim izborom izključno abstraktnih fotografij.