Medijsko središče

Poleg Plečnikovih arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih stvaritev po Evropi in v domovini je skoraj enako pomembna sestavina njegove zapuščine tudi pedagoško delo na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ravno temu delu se posveča razstava z naslovom 'Nulla dies sine linea. Profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani'.

Razstava nadaljuje s tradicijo razstav v Bežigrajskih galerijah, ki so od leta 1980 do danes predstavljale samostojne in skupinske razstave pesnic in pesnikov ter vizualnih umetnic in umetnikov..

Šesta v ciklu razstav, ki smo ga pričeli pod naslovom Ljubljana se klanja Sloveniji, s ciljem povezovanja Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami, predstavlja specifiko umetniškega okolja Pomurja.

Slikarka, ki se je leta 2012 na svoji prvi samostojni razstavi predstavila v Bežigrajski galeriji 1, razstavlja na tokratni pregledni razstavi gravure iz umetne smole iz leta 2012 ter slike in kolaže od 2015 do 2022. Če so imela njena zgodnja likovna dela od leta 2011 videz uprizarjanj prekrivanj geometričnih oblik iz fragmentov arhitekturnih načrtov v brezprostorje in njihov brezkončen videz, nas njene nove slike vpeljujejo v fantastičen svet nove arhitekture.

V sodelovanju s priznanim italijanskim umetniškim kritikom in samostojnim kuratorjem Antoniom Grullijem pripravljamo skupinsko razstavo mlajše generacije sodobnih umetnikov in novih šol italijanskega slikarstva, ki so nastale na podlagi srečevanj slikarskih skupnosti po Italiji.

Razstava predstavlja avtorjevo raziskovanje človeških figur v odnosu s prostorom in prinaša vpogled v slikarjevo ustvarjalnost, vse od 2014 do 2022. Njegove ritmično ponavljajoče podobe lebdečih človeških likov, razdvojeni posamezni deli ženskega in moškega telesa naseljeni v neskončni modrini, ustvarjajo videz skladnega sožitja v večno spreminjajočem svetu.

Razstava ponuja enkratno priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in za novi vpogled vanje. Osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je Jože Plečnik uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju. Razstava odgovarja na vprašanje kako misliti Plečnika danes.

Razstava akademskega kiparja Metoda Frlica bo do sedaj najbolj obsežna predstavitev njegovih del. Metod Frlic sodi med vidnejše slovenske kiparje, ki se posvečajo skulpturi kot odprti formi, z uporabo različnih materialov ter različnih kiparskih tehnik. Mnoga njegova dela se razširjajo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje po avtorsko prepoznavnem svetu sodobne skulpture.

Razstava Fotografija kot življenjska izbira skozi izbor 300 fotografij predstavlja celotni opus Letizie Battaglia. Fotografije, od katerih številne še niso bile razstavljene, razkrivajo družbeni in politični kontekst, v katerem so bile posnete, objavljene, razstavljene, doživete in interpretirane.

Razstava slik mlade ustvarjalke, ki v svojem slikarstvu skozi motiv krajine raziskuje odnos človek‒narava v tehnološko naglo napredni sodobni družbi.

150-letnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, 1 leto od vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter 6. obletnica delovanja galerije DobraVaga - vse našteto botruje ponovnemu združenju moči dveh mestnih razstavišč: Plečnikove hiše in DobreVage ter ustvarjanju in razstavljanju grafik šestih mladih umetnikov.

Razstava 'Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju', ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.

Nenavadna življenjska zgodba dr. Otmarja Pirkmajerja, prvega rektorja UNRRA univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Združeni narodi in na kateri so predavali in študirali nenemški begunci in razseljenci 2. svetovne vojne. Življenje dr. Otmarja Pirkmajerja, pravnika, publicista, politika in človeka, ki je dvakrat preživel koncentracijsko taborišče Dachau, je zapis izjemne in pri nas manj poznane osebne zgodbe, ki se je odvijala v času nenehnih zgodovinskih zasukov 20. stoletja.

Spominska razstava slik in risb akademskega slikarja, risarja, ilustratorja in novinarja, predstavlja umetnikov svojstveni in kritični pogled na družbeno dogajanje.

Predstavitev mlade umetnice na samostojni razstavi monokromnih slik, ki izhajajo hkrati iz ploskovitosti in prostorske opredeljenosti. S projiciranjem na platno spreminja in dopolnjuje nekak zabrisan posnetek spomina, ki se v igri plastenja barvne površine, spreminja v ritem čipkastega motiva.