Medijsko središče

Nenavadna življenjska zgodba dr. Otmarja Pirkmajerja, prvega rektorja UNRRA univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Združeni narodi in na kateri so predavali in študirali nenemški begunci in razseljenci 2. svetovne vojne. Življenje dr. Otmarja Pirkmajerja, pravnika, publicista, politika in človeka, ki je dvakrat preživel koncentracijsko taborišče Dachau, je zapis izjemne in pri nas manj poznane osebne zgodbe, ki se je odvijala v času nenehnih zgodovinskih zasukov 20. stoletja.

Spominska razstava slik in risb akademskega slikarja, risarja, ilustratorja in novinarja, predstavlja umetnikov svojstveni in kritični pogled na družbeno dogajanje.

Predstavitev mlade umetnice na samostojni razstavi monokromnih slik, ki izhajajo hkrati iz ploskovitosti in prostorske opredeljenosti. S projiciranjem na platno spreminja in dopolnjuje nekak zabrisan posnetek spomina, ki se v igri plastenja barvne površine, spreminja v ritem čipkastega motiva.

Ob 30. obletnici pričetka vojne in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo se na razstavi s pomočjo osebnih spominov pregnancev in tistih, ki so ob njihovem sprejemu sodelovali in pomagali, obračamo k naši skupni, malo znani izkušnji.

Razstava risb in slik predstavnika slovenskega modernega likovnega ustvarjanja, slikarja, grafika in tudi kot kiparja, temelji na prikazu umetnikovega doživljanja in občutenja sveta. Predstavljena so izbrana dela iz začetka 80. let prejšnjega stoletja in posamezna dela iz kasnejših serij.

V sklopu razstave bodo predstavljeni umetniki: Ian Burns, Piero Pizzi Canella, Tony Cragg, Gunter Damisch, Jim Dine, Oliver Dorfer, Erró, Shepard Fairey, Flavio Favelli, Lucio Fontana, Ivana Franke, Vasilena Gankovska, IRWIN, Ilya & Emilia Kabakov, Šejla Kamerić, Peterson Kamwathi, William Kentridge, Anastasia Khoroshilova, Jiří Kolář, Joseph Kosuth, Ángel Marcos, Jacques Monory, Ivan Moudov, Hermann Nitsch, Oswald Oberhuber, Cameron Platter, Patricia Piccinini, Sara Rahbar, Arnulf Rainer, Mel Ramos, Hans Staudacher, Mladen Stilinović, Miha Štrukelj, Stinkfish, Marko Tadić, Marco Tirelli, Simón Vega, Erwin Wurm.

V središču umetniškega raziskovanja Valerie Wolf Gang ležita kompleksno razmerje med človekom in tehnologijo ter vpliv slednje na družbo, predvsem na človekovo dojemanje lastne identitete.

Rezultati aktualnih arheoloških raziskav na razstavi v muzejski zakladnici.

Marko Brecelj je bil pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec ter pionir slovenskega performansa. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma, ki je živel svojo osebno umetniško obliko brez razlike, tako zasebno kot javno.

Smo sposobni misliti prihodnost?

Uvod v Plečnikovo leto 2022 predstavlja razstava, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa 'Plečnik (in pika)' prekaljenega in nagrajenega striparskega tandema, ki ga sestavljata Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić.

Razstava je ilustrativna, znanstvena in poetična pripoved o pomenu ledenikov. Sedemnajst sodelujočih avtoric in avtorjev je prevzelo vlogo raziskovalcev vse bolj nestabilnega zemeljskega okolja – gradijo arhiv naravne dediščine in ustvarjajo dela, ki odpirajo oči ter spodbujajo družbene in politične spremembe.

Pregledna razstava ob 45 letnici Bežigrajske galerije je posvečena enemu najvidnejših in inovativnih umetnikov slovenske umetnosti 20. stoletja. Razstava obsega slikarska dela, ki so nastala v času od 1953  do 1975, ko je umetnik izoblikoval svojo osebno likovno prepoznavnost, tako v slikarstvu kot v grafiki.

Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj (Cirkulacije) je večletna raziskava prostora, ki preko osebne pripovedi govori o zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije ter njihovih objektih in subjektih raziskave.

Umetnica Eva Šuster v svoji praksi izhaja iz medija grafike, ki ga kombinira s poezijo in slikarstvom. Ustvarja predvsem v tehniki suhe igle, jedkanice, reservaga in aquatinte. Na samostojni razstavi v Bežigrajski galeriji 1 se predstavlja s serijo grafičnih listov, ki so del cikla, ki je nastajal v zadnjih letih. Njeno delo je močno zaznamovano z osebnimi spomini, ki jo vežejo na obdobje njene mladosti in časa v domačem okolju.