Medijsko središče

Osnovna težnja ustvarjanja umetniških del je vedno individualistična. Začenja se z osebno akcijo, stopnjevano v subjektivno umetniško delovanje. Ta subjektivna raven pokriva vsa čustva, ideje, racionalnost, cilje in vrednote. Z novodobnimi trendi neobremenjeno umetnost ustvarja samonikli umetnik Samo.

Osvetljujemo mesece, ko je bila Ljubljane prizorišče zgodovinskega dogajanja na področju mednarodnih odnosov Evrope. 

Razstava slik z naslovom Prehod  Marka Tuška je predstavitev inovativnega avtorjevega ustvarjalnega procesa. Temeljna značilnost njegovih del so izrazite ploskovite minimalizirane ponavljajoče se oblike iz različnih zavrženih materialov (najdeni predmeti, naplavljen les, tkanine, papir itd.), ki umeščeni v prostor samega razstavišča ustvarijo videz večplastne ambientalne postavitve.

Razstava slik in objektov Tuga Šušnika, enega izmed pomembnih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja pri nas, predstavlja izbor del iz različnih obdobij iz zbirke Dušana Arzenška.  

Osrednja razstava 15. festivala Svetlobna gverila bo tudi letos na ogled v Galeriji Vžigalica, v njeni neposredni bližini in tudi v širšem mestnem središču pa se obeta še vrsta drugih festivalskih postavitev.

Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.

Projekt v obliki dvokanalne videoinstalacije, združene s serijo fotografij, prepleta več niti, povezanih z zgodovino in sedanjostjo italijanskega feminizma.

V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.

Refleksije delavskega razreda v arhivu Minerva (Cluj, Romunija) skozi sodobna umetniška dela Dénesa Miklósija, Szilárda Miklósa, Răzvana Antona, Iulie Toma, Claudiuja Cobilanschija, Csanáda Kedvesa, Bálinta Bolcsója ter komplementarno arhivsko gradivo Cornela Rusa in Istvána Fischerja.

Razstava, pripravljena ob praznovanju tridesetletnice Republike Slovenije, spominja na tedanje dogodke v slovenskem glavnem mestu.

28. razstava iz serije razstav vizualne poezije v Bežigrajskih galerijah v Ljubljani je posvečena spominu na Živka Kladnika (1948–2017), enega izmed najpomembnejših ustvarjalcev vizualne poezije. Na razstavi bodo razstavljene lepljenke, ki jih je avtor ustvaril v začetku 21.stoletja. Značilnost njegovih lepljenk je zgoščenost lepljenja izrezkov iz časopisov in revij na osnovne ploskve ali na slepe okvire.

Avdiovizualna instalacija Robertine Šebjanič, ki bo na ogled v sredo, 24. marca 2021, med 14.00 in 20.00 uro, v Parku na Ambroževem trgu, je še eden izmed projektov, ki smo jih pripravili pred odprtjem Cukrarne.

V obdobju med obema vojnama je bila ustanovljena Tehniška fakulteta v Ljubljani in na njej arhitekturni oddelek, kjer se je pri profesorju Plečniku šolal France Tomažič. Kmalu po študiju je postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.

Zaradi negotovosti dostopa do kulturnih vsebin, ki jih povzročajo pogosto spreminjajoči se zdravstveni ukrepi, je razstava postavljena v galerijske izložbe in aranžersko obrnjena na ulico, kjer 24 ur na dan mimoidoče vabi, da si varno ogledajo izbor avtorskih fotografij praznin Boruta Krajnca.

Učenje in pozabljanje je prva večja samostojna predstavitev arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija po letu 2013. Prinaša vpogled v ustvarjalčevo najnovejšo umetniško produkcijo, navezuje pa se tudi na njegovo prejšnje umetniško ustvarjanje, ki je pomembno pripomoglo k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990.