Medijsko središče

Razstava 158 risb Otona Župančiča, ki kažejo, da je bilo za enega naših največjih poetov vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.

Spominska in pregledna razstava risb in slik, likovno izrazito samosvojega in neustavljivo radovednega avtorja, pomeni nadaljevanje razstave Jutranja rosa, ki je bila leta 2015 v Bežigrajski galeriji 2. Razstavljena dela predstavljajo vrhunce slikarjeve umetniške ustvarjalnosti kot tudi njegov enkraten, občutljiv in kritičen pogled na svet.

Delček Plečnikovega opusa skozi fotografski objektiv in avtorski pogled priznanega italijanskega fotografa.

Pregledna razstava del iz zadnjega štiridesetletnega ustvarjalnega obdobja in druga slikarjeva predstavitev v Bežigrajski galeriji 1 po letu 1982. Razstavljena dela prikazujejo umetnikov likovni svet predmetnih in nepredmetnih podob, ki imajo likovno izhodišče v slikah iz 70. let prejšnjega stoletja.

Obstaja prihodnost, ki je predvidljiva, programirana, načrtovana, predstavljiva. Obstaja pa tudi prihodnost, "l'avenir" (prihod), ki se nanaša na nekoga, ki prihaja in katerega prihod je popolnoma nepričakovan. (Jacques Derrida)

Jedro razstavnega projekta Valovanje: Vizualni dnevnik vode so fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih, ki so jih posneli fotografi in fotografinje priznane nizozemske agencije NOOR Images. Projekt temelji na preizpraševanju prakse galerijskih postavitev: ali dragi okvirji, veliki formati in sijajna razstavna oprema res pomenijo večjo sporočilnost fotografij in razstave? V Galeriji Jakopič se je v 15 letih delovanja nabralo veliko materialov, ki smo jih ponovno uporabili skozi proces ustvarjanja razstave, vizualno podobo pa nadgrajujejo tudi zvočne krajine.

V ljubljanskem Argentinskem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji (današnjemu Celju).

Razstava skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, preimenovanega v Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.

Umetnica na razstavi predstavlja serijo njej značilne prostorske postavitve: stenske in talne objekte. Pri svojem delu pogosto raziskuje koncepte (ne)kraja, doma in domačnosti ter odnos med človekom in arhitekturo.

Akademski slikar, ki se je že večkrat predstavil v Bežigrajskih galerijah, na tokratni razstavi predstavlja izbrana dela iz 10-letnega ustvarjalnega obdobja. Razstavljena so dela na papirju in platnu, manjših in večjih formatov, v tehnikah akrila in akrilnega razpršila ter prostorska postavitev objektov.

Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave, osemnajsti po vrst, predstavlja na podlagi razpisa izbrana video dela avtorjev: Boris Beja, Blaž Bergant, Žoel Kastelic, Uroš Marolt, Aleksij Kobal, Ula Pogorevčnik, Rožana Švara, Teja Tegelj, Vanja Mervič in Dušan Zidar.
Ogled na povezavi: Videofestival Narave 18

Vsakoletna razstava Od skice do lutke, ki jo Bežigrajska galerija 1 in 2 pripravljata vse od leta 1980, tokrat v sodelovanju z gledališčem Mini teater. Predstavljata se avtorja umetnosti lutkarstva Milica Grbić Komazec in Nikola Komazec. Na ogled bodo skice, lutke in scenski elementi, ki sta jih avtorja ustvarila za lutkovno predstavo za otroke Vsi tukaj, vsi skupaj leta 2017 v Mini teatru v Ljubljani in so prikaz procesa nastajanja likovnega dela, od osnutka za lutke do lutkovne predstave.

Le s čim in s kom, zakaj in kako je povezana ustvarjalna energija? Tisti, ki ustvarja, se z njo niti ne ukvarja in veliko, resnično veliko je bilo že napisanega o njej in o umetnosti, ki iz nje nastaja, veliko napisanega o ljudeh umetnikih, ki jo nosijo v sebi in pokažejo navzven.

Italijanski multimedijski umetnik, filozof in kulturni antropolog Leone Contini na razstavi Konstruirane krajine na nepričakovan način preučuje nepričakovano dediščino; medkulturne stike in hierarhična razmerja moči, kot posledice transnacionalnih migracij s Kitajske na toskansko podeželje, predstavi igrivo in resno obenem.

Pregledna razstava slikarke, ki za izhodišče svojega likovnega raziskovanja izbira rastlinske in cvetlične motive. Narava, kot prevladujoč motiv, se v njenih delih pojavlja kot sredstvo za interpretacijo resničnega sveta in življenja nasploh. Na svojevrsten način z uporabo klasičnih tehnik, kot so olje in jajčna tempera, ter z dodajanjem sodobnih tehnik, ustvarja stvaritve, prežete z izjemno tenkočutno senzibilnostjo.