Medijsko središče

Zaradi negotovosti dostopa do kulturnih vsebin, ki jih povzročajo pogosto spreminjajoči se zdravstveni ukrepi, je razstava postavljena v galerijske izložbe in aranžersko obrnjena na ulico, kjer 24 ur na dan mimoidoče vabi, da si varno ogledajo izbor avtorskih fotografij praznin Boruta Krajnca.

Učenje in pozabljanje je prva večja samostojna predstavitev arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija po letu 2013. Prinaša vpogled v ustvarjalčevo najnovejšo umetniško produkcijo, navezuje pa se tudi na njegovo prejšnje umetniško ustvarjanje, ki je pomembno pripomoglo k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990.

Avtorica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu. Vodilo umetnice k nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob v na videz lebdečih prostorih in so podobni sami magmi.

Ob štirideseti obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajseti obletnici delovanja Mini teatra, se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Na ogled so skice, lutke, scenski elementi ter fotografije in so prikaz procesa nastajanja likovnega dela, od osnutka za lutke do lutkovne predstave.

Obiščite razstavo sodobne umetnosti, ki širi obzorja, ruši tabuje, reflektira fenomene, gledalca izziva, mu postavlja vprašanja in ponuja svoj razmislek. Razstava več kot stotih slik, kipov, tapiserij, videov, fotografij, instalacij, razglednic in zvočnih ter video performansov svetovno priznanih umetnikov v izvrstni kuratorski koreografiji Tevža Logarja je priložnost, ki je ljubitelji sodobne umetnosti preprosto ne smete zamuditi.

"Na drugi strani" je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Četudi ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in kasneje elektronske medije, se razstava zavestno zamejuje na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.

Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave, sedemnajsti po vrsti, predstavlja video dela avtorjev, ki so bila izbrana na podlagi razpisa. Predstavljajo se  Domen Dimovski, Lana Grošelj, Timea Jelenovec, Ronja Jakomini, Aleksij Kobal, Klavdija Košir, Andreja Kranjec, Boštjan Lapajne, Davorin Marc, Andreja Muha, Martina Obid Mlakar, Boštjan Perovšek, Ula Pogorevčnik in Tina Zadnik.

Številni naravoslovni muzeji po svetu so v precepu, kako prilagoditi prikaz svojih zbirk novim smernicam in gibanjem. Ni naključje, da v času, ko se v javnosti krešejo mnenja med zagovorniki in nasprotniki dioram, pri čemer prvi menijo, da so tako ogrožene kot živali in ekosistemi, ki jih prikazujejo, drugi pa jih imajo za preživelo propagandno orodje imperialističnih sil, projekt Optična motnja Maje Smrekar oživlja prav obliko diorame.

Antropocen je obdobje, v katerem živimo, in naši zbrani podatki potrjujejo, da so stvari že zunaj lestvice. Stvari so ušle izpod nadzora, so "fuoriscala".

V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.

Akademska kiparka Dragica Čadež v slovenski umetniški oziroma kulturni prostor zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo. Skozi avtorsko prepoznavno likovno govorico, je ustvarila obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtorica številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, zato si zagotovo zasluži obsežno razstavno predstavitev.

Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Vrste sodobnih slikarskih prijemov in praks, ki so povezani predvsem z ehom visokega modernizma, včasih opisujemo z nezavednim, kot transcendentalni prikaz »potlačenega smisla«. Pojem nezavednega in njegove izpeljave v polju likovnega mnogokrat burijo duhove in spodbujajo vprašanja o prikritem ter s tem dopuščajo vrsto interpretativnih piruet in teorij, pogostokrat naslanjajočih se na definicije sublimnega in abstraktnega.

Z razstavo in objavo vzorcev in čipk DOZ Ljubljana predstavljamo tradicijo klekljane čipke v Ljubljani in populariziramo zbirko Mestnega muzeja.

V čipke je vloženega veliko natančnega dela, spretnosti in znanja, pri njenem ustvarjanju pa se razvijajo fina motorika, natančnost in vztrajnost. Tudi z miniaturnimi umetninami, kot so klekljane čipke lahko izrazimo svoja občutja v času izolacije in spremenjenih razmer.