Medijsko središče

Refleksije delavskega razreda v arhivu Minerva (Cluj, Romunija) skozi sodobna umetniška dela Dénesa Miklósija, Szilárda Miklósa, Răzvana Antona, Iulie Toma, Claudiuja Cobilanschija, Csanáda Kedvesa, Bálinta Bolcsója ter komplementarno arhivsko gradivo Cornela Rusa in Istvána Fischerja.

Razstava, pripravljena ob praznovanju tridesetletnice Republike Slovenije, spominja na tedanje dogodke v slovenskem glavnem mestu.

28. razstava iz serije razstav vizualne poezije v Bežigrajskih galerijah v Ljubljani je posvečena spominu na Živka Kladnika (1948–2017), enega izmed najpomembnejših ustvarjalcev vizualne poezije. Na razstavi bodo razstavljene lepljenke, ki jih je avtor ustvaril v začetku 21.stoletja. Značilnost njegovih lepljenk je zgoščenost lepljenja izrezkov iz časopisov in revij na osnovne ploskve ali na slepe okvire.

Avdiovizualna instalacija Robertine Šebjanič, ki bo na ogled v sredo, 24. marca 2021, med 14.00 in 20.00 uro, v Parku na Ambroževem trgu, je še eden izmed projektov, ki smo jih pripravili pred odprtjem Cukrarne.

V obdobju med obema vojnama je bila ustanovljena Tehniška fakulteta v Ljubljani in na njej arhitekturni oddelek, kjer se je pri profesorju Plečniku šolal France Tomažič. Kmalu po študiju je postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.

Zaradi negotovosti dostopa do kulturnih vsebin, ki jih povzročajo pogosto spreminjajoči se zdravstveni ukrepi, je razstava postavljena v galerijske izložbe in aranžersko obrnjena na ulico, kjer 24 ur na dan mimoidoče vabi, da si varno ogledajo izbor avtorskih fotografij praznin Boruta Krajnca.

Učenje in pozabljanje je prva večja samostojna predstavitev arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija po letu 2013. Prinaša vpogled v ustvarjalčevo najnovejšo umetniško produkcijo, navezuje pa se tudi na njegovo prejšnje umetniško ustvarjanje, ki je pomembno pripomoglo k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990.

Avtorica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu. Vodilo umetnice k nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob v na videz lebdečih prostorih in so podobni sami magmi.

Ob štirideseti obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajseti obletnici delovanja Mini teatra, se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Na ogled so skice, lutke, scenski elementi ter fotografije in so prikaz procesa nastajanja likovnega dela, od osnutka za lutke do lutkovne predstave.

Obiščite razstavo sodobne umetnosti, ki širi obzorja, ruši tabuje, reflektira fenomene, gledalca izziva, mu postavlja vprašanja in ponuja svoj razmislek. Razstava več kot stotih slik, kipov, tapiserij, videov, fotografij, instalacij, razglednic in zvočnih ter video performansov svetovno priznanih umetnikov v izvrstni kuratorski koreografiji Tevža Logarja je priložnost, ki je ljubitelji sodobne umetnosti preprosto ne smete zamuditi.

"Na drugi strani" je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Četudi ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in kasneje elektronske medije, se razstava zavestno zamejuje na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.

Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave, sedemnajsti po vrsti, predstavlja video dela avtorjev, ki so bila izbrana na podlagi razpisa. Predstavljajo se  Domen Dimovski, Lana Grošelj, Timea Jelenovec, Ronja Jakomini, Aleksij Kobal, Klavdija Košir, Andreja Kranjec, Boštjan Lapajne, Davorin Marc, Andreja Muha, Martina Obid Mlakar, Boštjan Perovšek, Ula Pogorevčnik in Tina Zadnik.

Številni naravoslovni muzeji po svetu so v precepu, kako prilagoditi prikaz svojih zbirk novim smernicam in gibanjem. Ni naključje, da v času, ko se v javnosti krešejo mnenja med zagovorniki in nasprotniki dioram, pri čemer prvi menijo, da so tako ogrožene kot živali in ekosistemi, ki jih prikazujejo, drugi pa jih imajo za preživelo propagandno orodje imperialističnih sil, projekt Optična motnja Maje Smrekar oživlja prav obliko diorame.

Antropocen je obdobje, v katerem živimo, in naši zbrani podatki potrjujejo, da so stvari že zunaj lestvice. Stvari so ušle izpod nadzora, so "fuoriscala".

V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.