Medijsko središče

Posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom.

Pregled del enega najpomembnejših likovnih ustvarjalcev in predstavnika slovenskega poznega modernizma in postmodernizma. V pričujočem izboru del lahko občudujemo avtorjevo prav posebno sposobnost združitve lepote in globlje pomenske vsebine slikarskega izraza v celovito likovno podobo. Predstavljene bodo risbe in slike, ki jih je avtor ustvaril v obdobju zadnjih petnajst let.

29. januarja 1944 je na Narodno in univerzitetno knjižnico strmoglavilo letalo ter močno poškodovalo komaj zgrajeni Plečnikov ‘ponos Ljubljane’. 75. obletnico nesrečnega dogodka v Plečnikovi hiši obeležujemo z razstavo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z NUK.

V resničnosti nikjer ni mirovanja. Umetniško delo se pomika bodisi proti prikazovanju resničnosti ali pa se skuša odmikati stran in izoblikovati svojo vzporedno resničnost, in strip je tako kot vsakovrstna likovna dela umeščen v ta osnovna razmerja prikazovanja kakršne koli stvarnosti.

Predstavitev najnovejših del fotografa, ki vsakdanji predmetni svet in neživo naravo obravnava v popolnoma analogni črno-beli fotografiji ob tem pa je v ustvarjalnem pogledu njegov pristop izrazito brezčasen. Razstava z naslovom Sadovi dolgoletne izkušnje predstavlja 28 fotografij v srebrno-želatinasti tehniki, ki jih je avtor ustvaril v letu 2018 prav za tokratno predstavitev v Bežigrajski galeriji 1.

Na razstavi se predstavljajo umetniki, ki so življenjsko ali delovno povezani s Kočevjem: Tina Đenadić, Mina Fina, Nataša Gašparac, Marko Glavač, Dora Gorše, Aleš Gregorič, Pavel Gregorič, Tomaž Gregorič, Sašo Koprivec, Polonca Lovšin, Lela B. Njatin, Vito Oražem, Urška Pečnik, Društvo kočevskih glasbenikov.

Razstava je posvečena avtorju slovenskega rodu, ki je mladost preživel v Sloveniji, večji del življenja pa je bival na Hrvaškem. Na prvi umetnikovi samostojni pregledni razstavi v Sloveniji bodo razstavljena dela, ustvarjena med leti 1956 in 1974 iz zbirk Moderne galerije Ljubljana, Moderne galerije Zagreb in  Muzej suvremene umjetnosti Zagreb.

Umetnik Dante Buu (Rožaje, Črna gora) v svoji praksi združuje fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. Njegova dela se uresničujejo ob nenehnem izpraševanju vse bolj nejasnih meja med zasebnim/javnim in voajerskim/parcipatornim ter raziskujejo tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe kot tudi identitete, ki postajajo v času digitalne dobe vse bolj fluidne.

V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana tokrat le nekaj mesecev po odkritju, razstavljamo edinstveno najdbo iz kamnitega sarkofaga otroškega skeletnega pokopa.

Razstava predstavlja Irak skozi oči mlajše generacije tamkajšnjih fotografov. S svojim delom so ustvarili edinstven in izviren pogled na Irak, ki prikazuje fragmentirano podobo današnjega življenja v državi: od prostranstev goratih severnih mejnih območij do cele vrste najrazličnejših situacij po vsej državi, ki odražajo tako njeno novejšo zgodovino kot posledice konflikta, ki mu ni videti konca.

Tradicionalna razstava vizualne poezije v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja skupino Studio Signum in njenih ustanovnih članov Živka Kladnika, Nejča Slaparja in Francija Zagoričnika.  Ena najbolj avantgardnih skupin, ki je bila prepoznavna  tudi po svojih performansih in hepeningih je bila ustanovljena leta 1972.

Akademski kipar in akademik Drago Tršar slovenski umetniški prostor že veliko desetletij zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo in avtorsko prepoznavno likovno govorico. Je ena največjih kiparskih avtoritet v našem kulturnem prostoru in njegov obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtor številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, si zasluži obsežno razstavno predstavitev v največjih in najpomembnejših slovenskih galerijskih prostorih.

Reška skupina Fokus Grupa se ljubljanski publiki predstavlja ob koncu dvomesečnega rezidenčnega bivanja v KC Tobačna 001. Člana leta 2012 ustanovljene skupine Iva Kovač in Elvis Krstulović se že nekaj let ukvarjata z odnosi moči v umetnostnem sistemu, ki je inherentno povezan z ekonomsko in družbeno ter ne nazadnje s politično stvarnostjo.

Razstava Saše Spačal, umetnice, ki dela na presečišču intermedijske umetnosti, raziskovanja živih sistemov in zvočnih frekvenc, umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti.

Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.