Medijsko središče

Retrospektivna razstava iz obdobja 1970 do 2016 Živka Kladnika, enega izmed prvih ustvarjalcev vizualne in konkretne poezije pri nas. Na osemindvajseti razstavi, ki sodi v ciklus razstav vizualne in konkretne poezije v Bežigrajskih galerijah, bo predstavljena vizualna poezija, knjige, zborniki, fotografije, lepljenke in filmi.

Umetnica Saeborg (skovanka iz imena Saeko in besede kiborg) ustvarjanje napihljivih bitij iz lateksa, ki sicer na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu.

S strani (performans, ki se bo šele zgodil) je najnovejši skupni projekt Calovskega in Ivanoske. V njem umetnika preučujeta hipotetične možnosti razstavnega programa neuresničenega Muzeja moderne umetnosti v Skopju, ki ga je leta 1966 zasnoval poljski arhitekt Oskar Hansen.

Vsak izmed predstavljenih predmetov oziroma fotografij nosi zelo specifično simbolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njegovega konteksta; najsi gre za Tacitovo Germanijo, votivne podobe iz cerkve Matere božje na Brinjevi gori, zlato olimpijsko kolajno Tine Maze, silikonski prsni vsadek, referendumsko volilno skrinjico iz leta 1990 ali le droben del berlinskega zidu, če naštejemo le nekatere izmed njih, ki so predstavljeni na razstavi Pigmalion.

Razstava nam razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.

Bežigrajska galerija 2 predstavlja risbe, slike, grafike in kipe Prešernovih nagrajencev iz slovenske Istre iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zbirke Prešernovih nagrajencev Kranj. Likovna dela, ki so bila na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, predstavljajo najpomembnejša dela Zvesta  Apollonia, Aleksija Kobala, Janeza Lenassija, Živka Marušiča in Andraža Šalamuna.

V sredo, 2. oktobra ob 19 uri, bosta razstavo odprla: Andrej Medved, kustos in dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij Piran, ki je zasnoval zbirko Obalnih galerij in Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajanecev Kranj.

Nekaj neverjetno trdoživega je v krhkosti, s katero Natalija Vujošević podaja razmišljanja in čustvovanja – uvide in afekte – v svojih referenčnih instalacijah. To trdoživost poraja skorajda nevzdržno poslanstvo, ki ga izvaja po lastnih načelih, to je poslanstvo poglobljenega premišljevanja o banalnosti. Pri tem ne mislimo na poudarjanje ali prilaščanje banalnosti niti ne na posmehovanje le-tej, temveč na dejansko in nujno premišljevanje z dokaj melanholičnim in hkrati kritičnim odnosom. Kot je trdil Benjamin, se prav v propadu materialistično izraža ta izjemno konceptualna zmes melanholije in kritične zagnanosti.

[RAZSTAVA JE PODALJŠANA DO 8. DECEMBRA 2019!] 

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Razstava s 33 izbranimi predmeti Plečnikovega liturgičnega posodja se po izjemnem odzivu obiskovalcev iz Vatikanskih muzejev ekskluzivno in za kratek čas seli v Mestni muzej Ljubljana.

Sodelujoči umetniki: Ibrahim Ahmed, Amado Alfadni, Meriç Algün, Pavel Brăila, Chto delat?, Shatha Al-Deghady, Marianne Fahmy, Iulia Toma. 

"Po ulicah hodi morje," je zapisal Mahmoud Darwish leta 1982 v svojem delu Memory for Forgetfulness (Spomin za pozabljivost), in sicer sredi resničnega obleganja, v katerem ni manjkalo prekinitev preskrbe z vodo v mestu in sledov raketnega ognja.

Letošnja tradicionalna razstava Od skice do lutke, ki jo Bežigrajska galerija 1 pripravlja vse od leta 1980, predstavlja umetnost gledališča Zapik s poudarkom na tehniki japonskega gledališča kamišibaj in nagrajenih lutkovnih predstavah. Predstavljene bodo skice, lutke, slike, scenski elementi, fotografije in video ustanoviteljev Gledališča Zapik, Jelene Sitar, univ. dipl. dramaturginje, režiserke, gledališke pedagoginje in lutkarice, ter Igorja Cvetka, prof. muzikologije, etnomuzikologa, ilustratorja in lutkarja.

Berlinska umetnica Sinta Werner v svoji umetniški praksi kot osnovo za svoja dela uporablja arhitekturne elemente prostorov in jim z optičnimi iritacijami dodaja umetniške vsebine.

Razstava skozi štiridelno postavitev odpira vprašanja o medijskem senzacionalizmu, moči politike, ki se širi s pomočjo medijev, in o neposredni medijski cenzuri.

Benera in Estefan raziskujeta različna konfliktna območja preteklosti in sedanjosti, povezana z ozemeljem, vodo, naravnimi bogastvi, tehnološkim napredkom in ne nazadnje z večnim skupnim imenovalcem – dobičkom. 

Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Ravno njim, 33 izbranim predmetom Plečnikovega liturgičnega posodja, je posvečena razstava v Vatikanskih muzejih.

Sodelujeoči umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Anca Benera & Arnold Estefan, Nemanja Cvijanović, Lana Čmajčanin, Minna Henriksson, Sanela Jahić, Nikita Kadan, Mark Požlep, Lala Raščić, Kamen Stoyanov, Sašo Sedlaček, Katarina Zdjelar