Medijsko središče

Arheologi so med raziskavami ob SNG Drama Ljubljana v letih 2023 in 2024 odkrili izjemno dobro ohranjene ostaline rimske kolonije Emone. Na razstavi v Zakladnici sta tokrat prvič predstavljena dva mozaika in odlomek oljenke z upodobitvijo gledališke maske, motivom, ki simbolno povezuje življenje v Emoni z gledališčem Drama.

Grafični bienale Ljubljana, ki v letu 2025 praznuje 70-letnico, v Mestni galeriji Ljubljana kot enem od prizorišč osrednjega razstavnega programa napoveduje svojo 36. ponovitev, ki nastaja pod umetniškim vodstvom priznane kuratorke, predavateljice in raziskovalke Chus Martínez.

Osrednja razstava Festivala Svetlobna gverila je eden najbolj obiskanih razstavnih projektov Galerije Vžigalica. Že 19. edicija festivala s serijo svetlobnih postavitev na temo Motnje zavzema površine v neposredni okolici naše galerije ter druge lokacije po Ljubljani. Posebej za razstavo v Vžigalici so svetlobne instalacije ustvarili Antti Kulmala, Ida Hiršenfelder, Nika Erjavec, ::vtol:: in Laura Adel.

Pregled izbranih del predstavlja ustvarjalnost Milana Goloba, slikarja, fizika in filozofa. Njegovo delo razkriva različne pristope, od malih slik s ponavljajočimi štirimi krogi, do slikarskih podob s poudarkom na besedilih in avdio video deli.

Retrospektivna razstava predstavlja izbrana dela slikarja, kiparja in pedagoga, ki je uvedel svojevrstno intimistično smer v likovni umetnosti in sodi v niz spominsko posmrtnih likovnih razstav manj znanih del slovenskih avtoric in avtorjev. 

Razstava, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Skozi zgodbe posameznikov razkriva težke dileme, s katerimi so se soočali v najtežjih časih, in obiskovalce spodbudila k razmislek o miru, vojni ter kulturi nenasilja – temah, ki ostajajo aktualne še danes. 

Spremljevalni program razstave preverite tukaj!

if walls could tell oz. ko zidovi spregovorijo je transnacionalni projekt düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa, ki prevprašuje umetnostne in kulturne institucije glede njihove prepustnosti za širše družbene skupine in njihove ideje.

Razstava predstavlja freske slikarja Josefa Mayrja, ki so jih leta 1947 sneli z ruševin dvorca Križ pri Komendi. Postavitev obiskovalca popelje v poustvarjeno podobo salona, v kasnejši literaturi imenovanega biljardna soba, ki so ga krasile Mayrjeve freske.

Večmedijska postavitev v Celju živeče japonske umetnice Keiko Miyazaki (1978) skozi osebno zgodbo prikazuje kompleksno prepletanje niti ljubezni in intimnih odnosov, vzpostavljanje partnerstva in družine v zahtevnih pogojih sodobnega potrošništva ter družbo, ki časti večno mladost in lepoto.

Pregledna razstava ob 50-letnici umetnikovega ustvarjanja predstavlja likovna dela, slike izjemnih barvnih kompozicij velikega formata in objekte v gnezdu, ki jih je ustvaril v različnih časovnih obdobjih.

Zora Stančič je uveljavljena vizualna ustvarjalka, ki skozi obsežen opus umetniških del sooblikuje sodobno slovensko likovno umetnost, raziskuje meje grafičnega medija in njegove vloge v sodobnem vizualnem jeziku. Avtoričina prva tako obsežna predstavitev v Mestni galeriji Ljubljana prinaša celovit izbor grafičnih likovnih del, usmerjen v raznovrstnost motivno-vsebinske pripovedi in poglobljenost v tehnično formalnem uresničevanju. Kustos razstave je dr. Sarival Sosič, ki postavitev umešča v širši kontekst sodobnih umetniških praks.

Razstava sodi v ciklus predstavitve umetnosti kiparstva umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo z različnimi materiali in se izražajo v različnih tehnikah. Razstavljena najnovejša dela-objekti iz papirja, lesa in železa, predstavljajo ustvarjalnost Jiřija Bezlaja, enega vidnejših slovenskih kiparjev.

Fotografije sodobne etiopske avtorice Aïde Muluneh (1974), polne simbolike, živahnih barv in drznih vzorcev, težijo k refleksiji in ozaveščanju. Fotografinja skozi izjemen vizualni jezik v svojih delih v ospredje postavlja pereče globalne teme, kot so neenakost dostopanja do vode, hrane ali izobraževanja ter zloraba moči, hkrati pa se zavzema za krepitev vloge žensk. Predstavljamo vam jo na razstavi Na robu pretekle prihodnosti, nastali v produkciji Fotografie Forum Frankfurt (FFF).

Razstava arheoloških najdb, odkritih med gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, ki ne razkriva le preteklosti, temveč vzpostavlja tudi pomembno povezavo med zgodovino in prihodnostjo mesta. Tako kot je bila antična Emona pomembno urbano središče, bo Emonika v sodobni Ljubljani predstavljala novo stičišče življenja, kulture in inovacij.

Rezbarski mojster Maks Bergant (1912–1996) je bil nadaljevalec starega rezbarskega izročila, ko se je znanje pod mojstrovim mentorstvom širilo na pomočnike in vajence. Obrti se je izučil v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, najgloblje pa ga je zaznamovalo in oblikovalo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom.