Medijsko središče

V pesmih slik

Avtor kot pesnik svoja likovna dela razume kot vmesni prostor med slikarstvom in poezijo v katera so v glavnem vključeni različni verzi ali fragmenti tekstov, včasih njegovi, še večkrat pa drugih avtorjev in avtoric v različnih jezikih iz različnih časovnih obdobjih. Predstavljenih  bo štiriinšestdeset slik iz zadnjih let.

Razstava Last umetnika in oblikovalca The Mihe Artnaka skuša na novo opredeliti naše razumevanje lastništva in lastnine z uvedbo inovativnih konceptov (ne)lastništva in javne zasebne lastnine. Sedem umetniških del izziva naše običajne predstave o umetnosti ter z uporabo sodobne tehnologije in različnih storitev naslavlja lastnino, avtorstvo in avtentičnost. 

Razstava, s katero v Plečnikovi hiši začenjamo razstavno leto 2024, predstavlja dognanja mag. Darje Pergovnik, konservatorske svetnice, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani.

Srečno naključje je botrovalo redkemu odkritju: srebrni posodi z območja srednjeveške Kranjske.

Razstava z naslovom Nekoč Franceta Miheliča, enega največjih slovenskih slikarjev 20. stoletja, predstavlja likovni opus z motivom kurenta in fantastičnega v risbi, sliki in grafiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Loškega muzeja Škofja Loka in iz zasebnih zbirk. Razstavljene so tudi skice in fotografije iz predstave Maurice Maeterlinck: Sinja ptica, Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964, režiser Jože Pengov, likovna zasnova, France Mihelič.

Obzorja pričakovanj
Mateja Čepina nas vpeljejo v pokrajine, kjer se zdi, da je čas zaustavljen, življenje ljudi in rastlin pa komajda še čutimo. Hkrati so slike kot zamrznjene fotografske ali filmske podobe človeških figur, ki zrejo proti nam in hkrati mimo nas.

Tradicionalna razstava vizualne in konkretne poezije predstavlja pesniške grafike tujih pesnic in pesnikov:Getulio Alviani, Luciano Caruso, Ryosuke Cohen, Continuum  4: Luciano Caruso, Laura Marcheschi, Steliomaria Martini, Felice Piemontese, Giovanni Polera, Patrizia Vicinelli, Emilio Villa,  Franco Visco, Eugenio Miccini, Hugo Mund jun., Jack Keguenne, Balint Szombathy, Robert Rehfeldt Ruth Wolf Rehfeldt, Romolina Trentini, Tipolito Maghina, Guy Schraenen in anonimni.

Kot svojevrsten hommage Ljubljani v Galeriji Vžigalica gostimo retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije, od 1995 do danes. Od začetkov je Morbinovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih minulega stoletja je bil Morbin reden gost ljubljanske umetniške scene in je v mestu zasnoval ter izvedel štiri Hibridizakcije, kar je kasneje bistveno vplivalo tudi na njegovo mednarodno umetniško kariero. Ob razstavi v Ljubljani Morbin pripravlja tudi novo Hibridizakcijo 16, Zimzeleni.

Razstava je vpogled v nov način ustvarjanja umetniških del iz papirja, ki omogoča neskončno veliko idej ter razvijanje novega tudi v bodoče. Namen razstave je predstaviti dela umetnic in umetnikov, ki so ali ustvarjajo iz papirja tri dimenzionalne umetnine. Likovna dela predstavljajo: Suzana Brborović, Lara Jeranko Marconi, Janja Kosi, Blažka Križan, Maja Pučl in Tone Žnidaršič

V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana smo pripravili razstavo o slovenskih umetnicah v obdobju 1850–1950. Razstava je posvečena umetnicam, ki so se v izbranem obdobju predstavile občinstvu in se kljub tedanjim družbenim konvencijam uveljavile v javnem prostoru. V muzeju se osredotočajo na slikarke in kiparke, v naši galeriji pa je od srede novembra pozornost namenjena arhitektkam in fotografinjam.

Poklon muzeju kot kraju srečevanja in dialoga.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU, je skozi bogato ohranjeno korespondenco dr. Franceta Steleta predstavljen tesen strokovni in prijateljski odnos med Plečnikom in Steletom, ki je bil v času gradnje Plečnikovih ljubljanskih projektov odgovorni konservator in vodja spomeniškega urada.

Dvajseti Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 predstavlja filme, fotografije iz filmov Živka Kladnika ter zvočne in filmske aparature iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Letošnji festival Narave posvečamo vsestranskemu umetniku Živku Kladniku, ki je ustvarjal in soustvarjal tudi mnoge filme.

Razstava v muzeju v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v  prvi polovici 20. stoletja. V Galeriji Jakopič so predstavljene arhitektke in fotografinje.

Dominik Mahnič, slikar z akademskim pedigrejem, mojster video estetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Njegovo umetniško poznavanje in razmišljanje se osredotoča na Čopičograf, katerega najnovejšo iteracijo predstavljamo tudi v naši galeriji.