Medijsko središče

Razstava Saše Spačal, umetnice, ki dela na presečišču intermedijske umetnosti, raziskovanja živih sistemov in zvočnih frekvenc, umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti.

Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.

Razstava Elze Kastl Obereigner (1884-1973) predstavlja doslej spregledano in pozabljeno kiparko. S svojimi plastikami je stopila pred ljubljansko javnost leta 1902. Njen mladostni kiparski opus je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled prvič po več kot 100 letih.

Spominska razstava skoraj sto del: risbe, grafike (jedkanice, akvatinte, serigrafije, grafike v teh kombiniranih tehnikah, sitotiski in ofset tiski), plošče za jedkanice, slike, asemblaži, objekti in skicirke enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov, kot tudi predstavnika nepredmetne likovne umetnosti iz časovnega obdobja od 1970 do 2014, ko postajajo avtorjeva dela, vsaj v večjem delu, povsem nepredmetna.

Projekt "CODE:RED" Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti je od prvih zametkov leta 1999 in prve javne manifestacije na Beneškem bienalu leta 2001 do današnjega dne doživel številne prezentacije, interpretacije in analize.

Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

Lutkovno gledališče Ljubljana se ob 70. obletnici ustanovitve predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti na razstavi Od skice do lutke, ki poteka v Bežigrajski galeriji 1 vse od leta 1980.

Izraelska umetnica Rona Stern (1984) ustvarja premišljene vizualne konstrukcije, v katerih združuje raznorodne elemente, ki izhajajo iz njene neposredne okolice.

Ali Bramwell, novozelandska kiparka in performerka, se osredotoča na kinetične instalacije v povezavi z lastnim telesnim naporom in vključevanjem. V serijo umetniških projektov s skupnim nazivom Delovne skice vgrajuje možnosti izrabe, obrabe, začasnosti, nesmiselnosti in okvare.

Sodelujoče umetnice: Suzana Brborović, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Simona Semenič & Nada Žgank, Maja Smrekar. Po skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom "Better doggy style than no style" v preteklem letu je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi.

Cankarja vsi poznamo. Pa je to res? Vemo tudi, kako je živel in kakšen je bil v resnici njegov čas? Na srečo nam je sledi svojih življenjskih poti od rojstva do smrti Ivan Cankar zapustil v svojem obsežnem literarnem opusu. S premišljenim izborom Cankarjevih citatov ter orisom ključnih zgodovinskih okoliščin, v katerih se je znašel, vam razstava Ivan Cankar v Mestnem muzeju ponuja, da se vživite v pisateljevo življenje in Cankarja spoznate tudi kot človeka – slehernika z željami, strahovi, strastmi, mnogimi talenti in tudi šibkostmi. Tokrat skorajda iz prve roke.

Ukrajinska umetnica mlajše generacije Anna Zvyagintseva, letošnja prejemnica glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre, od leta 2010 članica kuratorske in aktivistične skupine Hudrada, soustanoviteljica ISTM-a (Art Workers' Self-defense Initiative) in sourednica publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v Galeriji 001.

Ukrajinski umetnik mlajše generacije Nikita Kadan, prejemnik glavne nagrade umetnostnega centra PinchukArtCentre leta 2011 in nagrade "Future Generation Prize" leta 2014, od leta 2004 član umetniške skupine R.E.P. (Revolutionary Experimental Space), leta 2009 ustanovni član kuratorske in aktivistične skupine Hudrada in sourednik publikacije Prostory, internetne revije o kulturi v Kijevu, se po dvomesečnem rezidenčnem bivanju v Ljubljani predstavlja s samostojno razstavo v Galeriji 001.

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija.

Marc Riboud (1923–2016), fotograf francoskega rodu in svetovnega slovesa, je kot član agencije Magnum Photos dolga leta deloval kot fotoreporter, vzporedno pa snoval svoj avtorski opus, ki je nastajal predvsem na njegovih neverjetno številnih potovanjih po vsem svetu.