Ljubljana
MGML
Živko Marúšič
Živko Marúšič, Opel, 1979, svinčnik na papirju,70 x 100 cm © Marko Tušek
Risbe, grafike in slike 1977–1980

Živko Marúšič

Približevanja

5. 2. 2020–6. 3. 2020

Predstavitev doslej neznanih del iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, ki jih je Živko Marúšič ustvaril med leti 1977 in 1980. V tem času je umetnik ustvarjal risarske in slikarske podobe, ki temeljijo na približevanju in oddaljevanju kot jih zaznava fotografski objektiv. Značilnost teh del je pogled s ptičje perspektive, kjer človeške figure in predmeti na ulici ustvarijo vtis umirjenega lebdenja.

Ljudje v gibanju
Vsa dela Živka Marúšiča preveva užitek ustvarjanja. Veselje v zarisu vsake črte, veselje nad oblikami in nad uporabo kombinacij najrazličnejših barv. Vedenje o  zakonitostih vizualnih umetnosti je spojeno z zavestjo umetnika, da vsako umetniško delo združi v neverjetne kombinacije barv.
Dogodki iz lastnega življenja in videnje le-teh so večne teme, ki jih poustvarja v svojih delih. Pomembno pri tem je njegovo natančno opazovanje položajev ljudi, ki so osrednji akterji njegovih umetnin. Človeške figure so največkrat v dinamičnem gibanju. Tudi v duelu z drugo osebo. Večinoma pa se v njegovih likovnih delih pojavlja ena sama človeška oseba – opazno zaznamovana s svojo trenutno držo in svojim čustvenim občutjem, izraženim na obrazu v ujetem trenutku. Živko Marúšič je za nastanek svojih umetniških del velikokrat uporabljal fotografijo. Bodisi za zasnovo svojih umetnin bodisi kot kolaže v mnogih skicirkah, ki so pravcate knjige.
Nasploh je v likovnih delih Živka Marúšiča bistven človek. Človek v gibanju, v času svojih dejanj, je središče prostora v njegovih likovnih delih.
Svoja likovna dela najprej avtor uresničuje in načrtuje v skicirkah. Te imajo videz knjig. V njih so shranjeni načrti, zapiski, morebitna imena bodočih slik ali samo skic, kolažev, kipov. Skicirke spremljajo besedila, ki označujejo nastanek del. So komentarji, navodila za ustvarjanje, razlagajo tudi pomen barve v posamezni študiji, so komentar vsega, komentar sveta, komentar pripovedi, komentar samega sebe kot ustvarjalne osebnosti, so smer ustvarjanja, so pot naprej, so verbalno dejanje, literatura, umik v besede, izmik iz likovne podobe, so besedilo o likovnem delu. So vzklik začudenja in zavest trenutka v likovni stvaritvi in v času njihovega likovnega ustvarjanja.
Miloš Bašin ©

Živko I. Marúšič (prej tudi Ziuko Marusic, Živko Niero Marúšič; z imenom Živko Ira Marúšič) je bil rojen 20. septembra 1945 v Colornu, mestecu v bližini Parme, ki leži v pokrajini Emilia Romagna.
Leta 1967 se je vpisal na beneško Accademio di Belle arti, kjer je študiral v letih 1967-1971 in študij nadaljeval na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani (prof. Z. Didek, G. Stupica in J. Bernik), kjer je leta 1975 zaključil specialistični študij s temo Fotografija kot osnova za nastanek slike. Zanj so pomembna potovanja: leta 1977 v
Pariz, leta 1979 na Sicilijo, leta 1983 v Rim in leta 1991 v Madrid in London ter študijsko bivanje v Benetkah. Živi v Kopru in hrvaški Istri.
Dobitnik nagrad:
1977 - Beograd, Nagrada Fonda Moše Pijade, študijsko bivanje v Parizu
1998 - Ljubljana, Jakopičeva nagrada
1999 - Ljubljana, Nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo

Kolofon

Produkcija: Bežigrajska galerija 1 / MGML
Kustos: Miloš Bašin
Umetnik: Živko Marúšič
Oblikovanje kataloga, vabila in lepaka: Miloš Bašin
Fotografija: Marko Tušek
Tehnična izvedba: Tehnična služba MGML, Miloš Bašin
Projekt je omogočila: Mestna občina Ljubljana

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se