Lutkovno gledališče Ljubljana – 70 let
Na razstavi Od skice do lutke predstavljamo avtorice in avtorje likovnih osnutkov za lutke, scenografije in kostumografije, ki so jih ustvarili za predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana od konca dvajsetega stoletja do leta 2012. To so: Boštjan Franc Avguštin, Vanda Besednjak, Jerneja Jambrek, Jaka Judnič, Dušan Milavec, Gorazd Vahen in Barbara Stupica. .

Bistvo vsakoletnih razstav Od skice do lutke je prikaz nastajanja likovnega dela, od osnutkov za lutke, scene in scenske elemente do njihovega končnega nastanka. Prikaz dopolnjujejo videoposnetki lutkovnih predstav. Zasnove za lutke so največkrat risbe posameznih ali mešanih tehnik, velikokrat tudi kolažirane ali pa celo do potankosti izdelane lutke v pomanjšanem merilu, kot kipi. Že na osnutkih sta razvidna karakter in mimika lutk. Na risbah so zapisana tudi navodila za izdelavo in tehnologijo lutk, dodani so barvne študije in vzorci materialov, iz katerih naj bi bili izdelani kostumi lutk, ter imena lutk. Nemalokrat likovniki tudi sami oblikujejo, izdelajo lutke in scenske elemente. Glavni akterji na letošnji razstavi so živali.

Tokratna razstava Od skice do lutke je v Bežigrajski galeriji na ogled že od leta 1981 in pomeni nadaljevanje razstav ob jubilejih Lutkovnega gledališče Ljubljana.                                                                                                                                  — Miloš Bašin

Lutkovno gledališče Ljubljana
Predstave, ki so na ogled na razstavi Od skice do lutke, so nastale v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki letos praznuje 70-letnico svojega delovanja.  Gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1948 in se je najprej imenovalo Mestno lutkovno gledališče, je prvo slovensko poklicno lutkovno gledališče in slovensko lutkovno gledališče z najdaljšo tradicijo. Na začetno ustvarjanje gledališča je vplivalo tako sokolsko kot tudi partizansko lutkarstvo. Sprva mlado gledališče ni imelo lastnih prostorov. Z zložljivim odrom je gostovalo po ljubljanskih dvoranah. Premierna predstava Udarna brigada (1948) je bila tako uprizorjena v prostorih nekdanjega Mestnega doma. Gledališče je nato vrsto let delovalo na dveh lokacijah: marionetni oder na Levstikovem trgu so leta 1950 odprli z Martinom Krpanom, oder ročnih lutk na Resljevi cesti pa je leta 1951 postal prostor za Pavlihove norčije. Ko je vodstvo leta 1950 prevzel vsestranski Jože Pengov, je gledališče izoblikovalo svoj lastni izraz, sodobnejšo estetiko in vpeljalo vrsto novih lutkovnih tehnik. Poetiko ljubljanskih marionetnih predstav so kmalu prepoznali tudi na tujem. Gledališče se je z uprizoritvami in mednarodnimi nastopi v 50. in 60. letih uveljavilo v širšem evropskem prostoru. Uprizoritev, ki je gledališču resnično odprla vrata v svet, je znamenita Zvezdica Zaspanka (1955) izpod peresa Frana Milčinskega. Sledila so desetletja odličnih uprizoritev z najpomembnejšimi slovenskimi ustvarjalci – likovniki, pisatelji, režiserji, glasbeniki. Po dolgih letih iskanja in dogovarjanja je LGL leta 1984 dobilo večje in primernejše prostore v t. i. Mestnem domu na Krekovem trgu, kjer domuje še danes. Danes gledališče sestavlja 6 stalnih prizorišč, 22 igralcev, 12 premier in okoli 250.000 gledalcev vsako leto.
— Tjaša Tomšič