Ljubljana
MGML
Mini teater
Izložba lutk v Bežigrajski galeriji 1, Mini teater © Miloš Bašin

Bežigrajska galerija 1

Dunajska 31
1000 Ljubljana

T 01 43 66 957
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com

torek–petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
ponedeljek, nedelja, prazniki: zaprto

Vstop prost.

40 let Od skice do lutke

Mini teater

3. 2. 2021–10. 3. 2021

Ob štirideseti obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajseti obletnici delovanja Mini teatra, se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Na ogled so skice, lutke, scenski elementi ter fotografije in so prikaz procesa nastajanja likovnega dela, od osnutka za lutke do lutkovne predstave.


Od skice do lutke 40 LET
Razstavljene so skice, lutke, scenski elementi in fotografije iz lutkovnih predstav Mini teatra iz Ljubljane. Avtorici likovnih zasnov sta Iva-Matija Bitanga, predstava Hlapič in Ana Viktorova, predstava Pravljica o carju Saltanu. Kot tip lutk na letošnji razstavi predstavljamo ploske lutke.
Bistvo vsakoletnih razstav Od skice do lutke je prikaz nastajanja likovnega dela, od osnutkov za lutke, scene in scenskih elementov do njihovega končnega nastanka. Zasnove za lutke so največkrat risbe posameznih ali mešanih tehnik, velikokrat tudi kolažirane ali pa celo do potankosti izdelane lutke v pomanjšanem merilu, kot kipi. Že na osnutkih sta razvidna karakter in mimika lutk. Na risbah so zapisana tudi navodila za izdelavo in tehnologijo, dodani so barvne študije in vzorci materialov, iz katerih naj bi bili izdelani kostumi lutk, ter imena lutk. Nemalokrat likovniki tudi sami oblikujejo, izdelajo lutke in scenske elemente.
Razstava Od skice do lutke je v Bežigrajski galeriji na ogled že od leta 1980.
Miloš Bašin                                                              

Mini teater sta leta 1999 osnovala Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo. Estetsko se Mini teater usmerja k besedilom avtorjev, kot so Bernard-Marie Koltès, Heiner Müller, Robert Walser, Elfriede Jelinek, Jean Genet, Hervé Guibert, Arthur Rimbaud, A. S. Puškin in H. Ch. Andersen, v njem pa imajo prednost raziskovalne režijske estetike z režiserji, kot so I. Buljan, A. Anurov, P. Calvario, S. Nordey, R. Waltl in J. Ivanc, v programu za mlado občinstvo pa posebno pozornost posveča inovativnim umetniško-vzgojnim projektom.
Mini teater letno odigra približno petsto predstav v Ljubljani, Sloveniji, zamejstvu in na številnih mednarodnih festivalih, v desetih letih pa je izpeljal sto osemdeset gostovanj na vseh celinah ter uglednih festivalih v Moskvi, Neaplju, Havani, Varšavi, Dunaju, Bruslju, Sarajevu, Beogradu, Kairu, Teheranu in drugod. Svojo usmeritev in uspešno partnerstvo potrjuje tudi mednarodno sodelovanje Mini teatra s hrvaškimi institucijami, kot so Novo kazalište Zagreb, ARL Dubrovnik, ZeKaeM - Zagrebško gledališče mladih, Zadar snova, Teatar ITD in HNK Reka.
Mednarodni festival za otroke, Mini poletje, s katerim se je leta 1999 vse skupaj začelo, postaja eden najodmevnejših in največjih festivalov za otroke v Sloveniji.
Namen Mini teatra je pravzaprav paradoksalen, saj hoče biti gledališče, ki bo tako elitistično kot populistično, ekscentrično in všečno širokemu občinstvu, zato podira tradicionalne gledališke omejitve in jih presega, v novih prostorih na Križevniški ulici v Ljubljani pa uveljavlja tudi koncept t.i. "razširjenega gledališča" z organizacijo koncertov, branj romanov v izvedbi najboljših slovenskih igralcev in mnogimi umetniškimi akcijami.

Iva-Matija Bitanga je bila rojena 11. januarja 1974 v Zagrebu. Leta 1992 je na Šoli za uporabno umetnost in oblikovanje zaključila smer keramike ter na Srednji glasbeni šoli Vatroslava Lisinskega violino, nato pa se je vpisala na pedagoški oddelek Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Naziv profesorice likovne umetnosti je pridobila leta 1999. Od leta 2000 do 2004 je študirala na Hochschule fuer Gestaltung v Karlsruheju, na Visoki državni šoli za oblikovanje, kjer je zaključila podiplomski študij Scenografije in oblikovanja razstav pri Louisu Phillipeju Demersu. Od leta 2011 je stalna sodelavka Pedagoške fakultete v Zagrebu in Čakovcu ter od leta 2016 specialističnega študija Dramske pedagogike. Od leta 2013 je stalno zaposlena kot docentka na študijskem programu Medijskega oblikovanja Univerze Sjever v Koprivnici in delu programa specialističnega študija Dramske pedagogike Univerze v Zagrebu na Pedagoški fakulteti, smer Scenska likovnost. Od leta 2015 je doktorandka na podiplomskem študiju Književnosti, uprizoritvenih umetnosti, filma in kulture na Filozofski fakulteti v Zagrebu.
Od leta 1995 se poklicno ukvarja z likovno umetnostjo, samostojno in skupinsko razstavlja na Hrvaškem in v tujini, od leta 1996 pa se ukvarja tudi z oblikovanjem scenografij, lutk, kostumov in glasbe za gledališče ter od leta 2000 sodeluje s HRT-jem. V svojem umetniškem delovanju je znana tudi kot članica več umetniških skupin; modne performativne skupine Daklelososi, umetniške skupine GastArtbeit ter gledaliških skupin Schmrtz teater in Tigar teater. Na področjih likovne umetnosti, scenografije in kostumografije je prejela več nagrad in priznanj.
Piše kritike animiranih in kratkih igranih filmov ter znanstvenih člankov za znanstvene revije.                                        

Ana Viktorova je bila rojena 23.septembra v Sankt Peterburgu v Rusiji. Diplomirala je na Gledališki akademiji v Sankt Peterburgu. Ustvarja kot  lutkarica, režiserka, lutkovna tehnologinja, scenografinja in kostumografinja). Kot režiserka ali oblikovalka lutk je sodelovala z gledališči tako v Rusiji kot tudi v tujini. Njene najbolj znane predstave (Zločin in kazen, Pravljica o carju Saltanu, Vihar ... ) so bile nagrajene na različnih lutkovnih festivalih po vsem svetu. Leta 2005 je prejela državno gledališko nagrado Zlata maska. Leta 2002 je ustanovila lutkovno gledališče KUKFO, v okviru katerega ustvarjajo mladi gledališki umetniki, producenti in igralci.

Bežigrajska galerija 1

Dunajska 31
1000 Ljubljana

T 01 43 66 957
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com

torek–petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
ponedeljek, nedelja, prazniki: zaprto

Vstop prost.

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se