Oblike v naravi svetlobe in minevanja
Jaka Bregar že več kot petdeset let večinoma fotografira prizore iz narave in določene prizore iz urbanih okolij. Prav vse fotografije z razstave predstavljajo avtorjevo skrajno zavezujoče verjetje o (so)bivanju človeka v naravi in z njo. V seriji Minevanja opozarja na uničevanje arhitekturne dediščine. Njegove fotografije iz tega niza fotografij so morda edini dokument, ki priča o malomarnosti (ne samo dokumentiranja teh stavbnih objektov).
V postavitvi razstave v Bežigrajski galeriji 1 leta 2017 si fotografije v posameznih ciklusih sledijo kot kadri iz filmov. To so serije fotografij z naslovi Drevesa ne znajo bežati, Preproste foto zgodbe – Kaplja, Drevesni list, Zeleno črno/belo, Valovanja, Minevanje, Jabolko in Drevesni list. Vemo, da je Jaka Bregar tudi avtor številnih filmov. Prav to je vzrok, da nas sosledje njegovih fotografij spominja na navidezne sekvence iz njegovih filmov. Prav ta zaporedja nas vpeljejo v neskončnost minevanja vsega in hkrati dokumentiranja posameznih podob – opominjajo nas, da so vsi naši pogledi v bistvu neskončen film.
V urbanih prizorih se v seriji Minevanje osredotoča na propadanje dragocene arhitekturne dediščine v mestnem okolju.
V ciklusu Drevesa ne znajo bežati je uporabil premikajoč fotoaparat. Tako je ustvaril videz premikanja dreves, z zabrisanimi oblikami je upodobil videz bežanja iz za njih neustreznega okolja.
Jako Bregarja zanimata fotografsko raziskovanje in širše vizualno videnje sveta narave. V njegovih delih so vidne njegove želje po ohranjanju vsega in tudi dokumentiranju uničenja obstoječega sveta narave in dragocenih, čeprav ne spomeniško zavarovanih delov mest ter ruralnih okolij. V svojih fotografijah avtor ohranja preteklost. S svojimi umetniškimi dejanji jo želi in tudi začenja spreminjati in zaščititi pred propadom. Vizualizirana je realnost življenja in njegovega videnja.
Fotografije v serijah Preproste foto zgodbe so podobe insceniranih prizorov predmetov, ki jih s premišljenimi dodajanji predmeta k predmetu ali z izbiro površine, na kateri se nahaja predmet ali materija, združuje v likovne kompozicije. Predmeti iz realnosti tako v medsebojnih razmerjih pridobivajo nov pomen, ki je največkrat podrejen povsem osebnim razmišljanjem avtorja. Fotografske podobe si sledijo kot posamezne sekvence iz filma. Gre za premišljene gradnje likovnih kompozicij, kjer so predmeti, izbrani iz realnosti, osrednji akterji dogajanja posameznih prizorov, ki se prav tej realnosti izmikajo.
 V serijah Zeleno črno/belo in Valovanja je podobnost v pojavljanju valovitih oblik. Te so najbolj izrazite v seriji fotografij Zeleno črno/belo. Naravne oblike rastlin, fotografirane na beli površini, so za zmeraj ovekovečene v paspartujih njim podobnih oblik. Jaka Bregar fotografira rastline, kot so še v petdesetih letih prejšnjega stoletja fotografi beležili portretirance.
Miloš Bašin, kustos razstave

Ciklus "Drevesa ne znajo bežati" je nastajal skoraj 20 let. Prve fotografije so dokaj klasične, izhajajoč iz manire "krajinske fotografije", vendar sem hotel to nadgraditi z malo drugačnim pristopom do te teme. Odločil sem se za gibajočo kamero, zato ker drevesa "ne znajo bežati". Saj nisem pričakoval vrhunske fotografije, gre zgolj za veselje do tega, kar fotografiram, in za moj osebni odnos do dreves na splošno!
Pri "Preprostih foto zgodbah" sem poskušal dati fotografiji poleg osnovnega vizualnega pogleda še neko pripoved – "zgodbo". Seveda so te zgodbe sila preproste in enostavne. Še vedno bazirajo na nekem vizualnem videnju.
Pri ciklusu "Zeleno črno/belo" mi je bilo izhodišče navadni regrat s svojimi nenavadnimi oblikami. Nato sem ugotovil, da so zanimivi tudi drugi pleveli in trave. Želel sem jih posneti čim bolj natančno, vendar ne dokumentarno, temveč bolj estetsko in minimalistično.
Pri ciklusu fotografij "Valovanje" pa sem hotel zadevo še bolj minimalizirati. Uporabil sem zgolj kos umetne tkanine. Želel sem predvsem doseči svetlobne učinke ob iskanju estetskih form!
"Minevanje" pa je ciklus, ki ima najdaljšo dobo nastajanja, še vedno traja in še ni končano.
Jaka Bregar

Jaka Bregar je bil rojen 22. julija 1942 v Višnji Gori. Leta 1961 je končal Srednjo grafično šolo v Ljubljani. V letih 1965–1971 se je ukvarjal s filmom, od leta 1971 pa s fotografijo. Imel je 14 samostojnih fotografskih razstav, sodeloval pa tudi na skupinskih razstavah in natečajih. Živi v Ljubljani.