Zbirka zaobjema tudi njegove slike v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in Okrajnega sodišča Slovenj Gradec, ter portretne fotografije Jožeta Tisnikarja, ki sta jih ustvarila fotografa Dragiša Modrinjak iz Maribora in Tihomir Pinter iz Ljubljane. 

Odmik likovnih podob Jožeta Tisnikarja v obzorje njegovega resničnega sveta

Jože Tisnikar se je z neverjetno mehkobo v risarskih in slikarskih potezah svojih umetnin odzival na posamezna obdobja življenja ljudi. Med rojstvom in smrtjo je upodobil mnoge prizore človeških bitij, ki ne bi smeli umreti nikoli in zaman. Zelo redko je bila njegova risarska ali slikarska poteza uresničena z ostrostjo.

Samost in osamelost človeških upodobljencev je bila njegov najbolj pogost motiv. Ljudje imajo redko videz žalobnega pogleda. Največkrat so zazrti naprej. Njihovi obrazi izražajo pričakovanje, zamišljenost. V prihodnost. Obrazi ljudi, ki sedijo večinoma za omizji svojega sveta, so zatopljeni v čas, kjer bodo na novo zaživeli in doživeli lepoto svojega in našega bivanja. Kot ga je želel avtor. Pogledi ljudi, ki jih upodabljal, so za vedno preseljeni tja onkraj, kjer živi nič in vse.

—Miloš Bašin         

Slikarski samouk Jože Tisnikar (rojen 1928 v Mislinji, umrl 1998 v Slovenj Gradcu) se je kot svojevrsten fenomen novejšega slovenskega slikarstva vzpostavil predvsem z izvirno eksistencialno, nadvse iskreno ikonografsko temo upodabljanja končnih postaj človeškega bivanja in nehanja ter s samosvojo slikarsko tehniko jajčne tempere, ki je omogočila značilni kolorit, s katerim je učinkovito podčrtal tesnobno atmosfero naslikanih prizorov. Njegova dela izjemne ekspresivne moči, ki so našla pot v Brejčevo knjigo Temni modernizem, danes prištevamo med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti, nekatera ključna dela velikega opusa, zlasti iz najbolj plodnih let v sredini sedemdesetih let preteklega stoletja, pa v eni izmed osrednjih zbirk hrani fundus Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

—Marko Košan 

Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 v Mislinji. Živel je v Slovenj Gradcu, kjer je delal v prosekturi tamkajšnje bolnice do leta 1983. Kot likovni umetnik samouk je ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Od leta 1958 do 1998 je razstavljal na več kot sto samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Leta 1970 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. Umrl je 30. oktobra 1998.