V Bežigrajski galeriji 2 bo na ogled izbor novih in starejših del. Ustaljena praksa te galerije so namreč pregledne razstave s poudarkom na enem ali več (pretežno formalnih) elementov, ki se vije skozi opus, jaz sem izbral nos in kljun. Gre torej za nabor del, pretežno novih, pa tudi starejših, ki jih združujeta ta dva elementa oziroma telesni izboklini...
Na ogled bodo torej predvsem slike, risbe in multipli, ki tematizirajo nos, kljun in razmerje med njima.
Zamisel je dodatno spodbudilo več nedavnih dogodkov in okoliščin, med drugim situacija z lanskoletno Documento, ki jo je v celoti »ugrabil« škandal »židovski nos«...Nedavno sem ponovno naletel tudi na Župančičevo pesem Turek, ki jo danes nekateri razumejo kot sporno zaradi omembe turkovega dolgega nosu.
Elementa nos in kljun vidim kot izrazito kontekstualna, politična (celo sporna), seksualna (nos in kljun imata lahko seksualno konotacijo), hkrati pa gre lahko tudi za povsem nevtralna lika, nadvse uporabna v likovni umetnosti.
Nekaj del na razstavi izraziteje tematizira omenjene okoliščine, hkrati pa se v zadnjem času dosti ukvarjam s formo, iskanjem oblik, abstrahiranjem in konkretiziranjem oblik - iskanje in razvijanje oblik nosu je tako del te prakse. Tudi (račji) kljun je stalnica v mojem opusu. Soočenje teh dveh elementov omogoča številna možna gledanja, branja, interpretacije.
Trenutno me izrazito zanimajo možnosti sodelovanja z artist-run galerijami, razstavljanje v neznačilnih razstavnih prostorih, kot so stanovanja in podobno.
Žiga Kariž (iz besedila)
_____

Zdi se, da o tem priča tudi logika razstave, v kateri klasični umetnostni protokoli, razstavne figure in umetniški idiomi postanejo sredstva v tem procesu. Ker razstava Nos in kljun je istočasno razstava o nosu in kljunu kot tudi samemu načinu delovanja umetnosti. O tem pričajo številni metaumetniški momenti, skozi katere Kariž preigrava formo nosu, njeno denotativnost in konotativnost v relaciji do kompleksne mreže kontekstov, skozi katere prehaja. To je povsem očitno v (samo)zavestni eksploataciji raznorodnih slikarskih idiomov, skozi katere roma nos po svoji poti odrešitve. Vendar tudi sama razstava se na tej poti seciranja in reflektiranja načinov, kako delujejo vizualni sistemi, vključno z umetnostjo, obnaša tako rekoč metarazstavno. Na eni strani namreč Nos in kljun v svojem reprezentančnem samplingu in pastiširanju skozi različne slikarske medije, formate, idiome in materialnosti pušča vtis »galerije«, reprezentativne zbirke ali svojevrstne razstave »mojstrov« nosu. Po drugi evocira format pregledne razstave, ki jo uvaja Kariževo »zgodnje delo«, nastalo v času umetnikovega študija, z ekskurzi v druga »obdobja« umetnikovega ustvarjanja. V tem žongliranju umetnostnih konvencij lahko beremo zelo subtilno ironijo, kjer postane nos od polja eksplicitnih političnih bojev povsem notranjeumetniški problem, ki potrebuje temeljito formalno proučevanje ter morfološko in slogovno analizo. Ironijo poglablja tudi avtobiografski moment umetnikovega nosu, ki se kot fotokolaž, očitni vdor povsem drugega registra resničnosti, pretihotapi v delo Nosovi na sliko in kaže, kako v umetnosti zadeve nikoli ne morejo ostati le »znotrajumetniške«. Kako so v vizualnem, posebej v slikarstvu kot njegovem privilegiranem in zato politično najbolj obteženem vzvodu, zadeve vedno kompleksne. To je morda tudi ključna vzporednica nosu in slikarstva: pri obeh gre za globoko omadeževan teren, na katerem pomeni nezadržno drsijo. Nosu nam s to razstavo žal ne bo uspelo oprostiti, čeprav se z racionalizacijo in politično korektnostjo to še tako trudimo, kot nam kaže namig na Zupančičevo pesem Turek v delu. Na nesrečno izboklino sredi obraza se bo vedno nataknil presežek, s katerim ne znamo opraviti. Slikarstvo nam pri tem ne more ponuditi whitewashinga, kvečjemu pokazati na njegovo kontraproduktivnost: z evociranjem vse konfliktnosti nekega vizualnega obstoja nas Nos in kljun neapologetsko in nevšečno sili, da se z lastnim mankom soočimo.
Vladimir Vidmar (Iz besedila)

Žiga Kariž je bil rojen leta 1973 v Ljubljani.
Leta 1997 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2001 končal tudi slikarsko specialko.
Leta 2003 je razstavljal delo Terror=Decor: Art Now v Slovenskem pavilionu na 50. Beneškem bienalu
Leta 2007 je pričel umetniško sodelovati z umetnikoma Janezom Janšo in Janezom Janšo
Od leta 2010 je zaposlen na ALUO UL kot pedagog na oddelku za Slikarstvo
Leta 2015 je s skupino umetnikov v ljubljanskem predelu Šiška so-ustanovil »artist-run« galerijo GalerijaGallery, ki je del umetniškega projekta Made in China
Leta 2021 je ista skupina umetnikov v ljubljanskem predelu Bežigrad vzpostavila še »artist-run« galerijo GalerijaGallery – 2, kjer Kariž tudi živi in ustvarja.
______

GalerijaGallery minus 2, na naslovu Koroška 2c (v Fondovih blokih, ob Plečnikovem štadionu), bo od 21. do 24. septembra tudi prizorišče razstave obsežne serije Kariževih multiplov z motivom nosu, z naslovom NOS.