Videofestival Narave 21
Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave predstavlja projekcijo izbranih videov avtoric in avtorjev, fotografije iz videov in projekcija filmov Živka Kladnika.
Videofestival Narave 21 (YouTube 24. 12. 2024 –7. 1. 2025)
Namen Videofestivala Narave, ki ga Bežigrajska galerija 2 prireja vse od leta 2002, je spoznavanje novejših videov in filmov iz polpretekle zgodovine ter fotografije iz videov. Bežigrajska galerija že od začetka 80. let prejšnjega stoletja predvaja filmske in video projekcije (Miha Vipotnik, Žare Lužnik, Milan Erič, Zvonko Čoh, Opus 4, Miša Savić..). V svoji zbirki iz preteklih festivalov hrani že več kot 700 video del.
Videofestival Narave zaznamujejo ljudje in njihove narave.
Predstavlja video dela, ki temeljijo na podobah narave in vključujejo posamezne sekvence iz narave, človekovega bivanja in prebivanja, razmerja med preteklimi in današnjimi dogodki ter njihovemu komentiranju. (Miloš Bašin)
Razstavljalci:
Jasmin Avdić in Boris Beja, Žan Gašperič, Lea Jazbec in Brane Širca, Žoel Kastelic, Živko Kladnik, Aleksij Kobal in Bojan Krhlanko, Tomaž Zajelšnik, Dušan Zidar.
Avtorska skupina dijakinj in dijakov programa gimnazija likovne smeri Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: Manja Ban, Nik Bernot, Tara Bogovič, Anita Boštic, Nik Horvat, Živa Hegler, Maša Hostak Gobec, Ines Jamnik Peternel, Jerneja Janežič, Ana Kerševan, Zoja Kokalj Osolnik, Kevin Kržičnik, Ana Lenič, Renata Ločniškar, Una Loštrek, Katja Luzar, Aina Novinc, Nina Nadj, Jure Nadrah, Maša Alina Marinč, Luka Aleksander Omahen, Maruša Osmak, Ema Pečkaj, Ajda Pogačnik, Aljoša Potokar, Tajda Pristavec, Domink Repac, Ela Rihar, Pia Smolič, Minea Srpčič, Mithra Strojan Rot, Lana Šiler, Zarja Štraus, Tjaša Tasič, Dusk Tomc Vouk, Šana Trček, Maja Zupan, Matic Žigman.
DVORANA 2: Projekcije izbranih videov avtoric in avtorjev
RE:FORMACIJA
Tomaž Zajelšnik, 2024, 0.59 min.
Video delo vapor(wave) - re:formacija, je nastalo z manipulacijo digitalnih fotografij iz moje serije vapor(wave). V seriji preučujem in dokumentiram značilnosti vode v njenih mejnih pojavnih oblikah (led, para) oziroma posledicah njenega pomanjkanja ali preobilja (požari, poplave).
Video je ustvarjen z digitalno manipulacijo statičnih fotografij abstraktnih formacij ledu, ki sem jim digitalno odstranil oziroma dodal, ali pa začasno zakril in zopet odkril, torej “re:formiral”, elemente, ki so identični tistim zajetim preko klasičnega fotografskega postopka.
Tomaž Zajelšnik je bil rojen leta 1988 v Ljubljani. Fotografsko pot je začel v srednješolskem fotografskem krožku, kjer se je priučil analognih fotografskih postopkov in nato fotografske veščine razvijal kot samouk. Osredotočil se je na foto žurnalistični pristop in različne družbenopolitične teme dokumentiral kot redni fotoreporter časopisa Dnevnik. Tomaž Zajelšnik je bil fotoreporter (Dnevnik, 2011-2013), prostovoljec (Ziferblat, 2015-2018, Ljubhospic, 2013-2014, snemalec in asistent režije pri študentskih filmih (2018-2019), pisanje kritik filmov in serij (Koridor, 2016-2023) , samostojni oblikovalec in fotograf (2018-danes).Trenutno fotografira naravo in v njej vodo v različnih pojavnih oblikah ter podrobneje preučuje lastnosti svetlobe.
VISOKE VODE
Lea Jazbec in Brane Širca, 2024, 8.17 min.
Avtorja, ki ustvarjata v različnih medijih znotraj projekta in tako tudi v video delu Visoke Vode prehajata med analognim in digitalnim.
Video, Visoke Vode je njuno najnovejše delo, dokončano ravno v času razpisa in tematiko, odnosa in posledic narave. Izvira iz najdenega materiala: poškodovanih diapozitivov, najdenih po poplavi, ki je leta 2023 prizadela Slovenijo. Poškodovane, realistične podobe iz narave, naprej preko digitalizacije - skozi fotografijo in video in s pomočjo vode, vodi v razkrajanje in propadanje zapisa fotografije, do nastajanja novih abstraktnih diapozitivov z zanimivimi slikarskimi in grafičnimi karakteristikami.
Razmišljava o tem, kakšna bi morala biti okoljska filozofija današnjega časa, saj se je človeštvo znašlo na robu dopustnega ravnanje z našim skupnim življenjskim prostorom, postavljava vprašanja o možnostih boljšega medsebojnega sodelovanja, sobivanja in soobstoja v prihodnje in kako preseči današnji vse bolj sporen odnos do našega naravnega okolja. V videu na subtilen in poetičen način pokaževa na vzrok in posledico.
Lea Jazbec (1979, Kranj), interdisciplinarna umetnica, je diplomirala in magistrirala na akademiji za likovno umetnost Accademia di Belle Arti v Benetkah (Italija) pri profesorjih Gaetanu Mainentiemu in Carlu di Racu. Jazbec črpa navdih iz opazovanja narave, človekovega stanja in dojemanja – percepcije, medtem ko svetloba, eksperimentiranje in preizkušanje meja znanega in vidnega določajo in usmerjajo njene produkcijske odločitve. Pri svojem delu in projektih načrtno prehaja med mediji in jih povezuje med seboj. Različni mediji so tako sredstva, s katerimi umetnica oblikuje in sestavlja prostorsko specifična in prostorsko pogojena dela in organizme – svetlobne, zvočne in video instalacije. Preizkuša uporabo različnih prostorskih tehnik z različnimi »prostorskimi ključi«: pogled na en predmet iz različnih perspektiv, raziskovanje vidnega in oprijemljivega za razumevanje in prikaz skritega ali novega. Njeno zanimanje se je usmerilo v svetlobo in prostor v letih 2008/2009, med specializacijo na Beneški akademiji ter enoletnim programom Artist in Residence pri fundaciji BLM, Bevilacqua La Masa, v Benetkah v Italiji. Gibanje v prostoru je spodbudilo razvoj prostorskih instalacij, kot sta Panorama (2008) in Umetni zidovi skrivnosti (2009), kot tudi odločitev za uporabo prosojnosti – transparence, ki je umetnico pripeljala do raziskovanja svetlobe. Od leta 2010 do 2022 Jazbec dela na seriji »Čas, Oko in Telo«. Ta serija predstavlja osnovo za raziskovanje in interpretacijo tako njenih preteklih del kot trenutne metodologije. Njena pozornost je usmerjena v javni prostor, dela in projekte z lokacijsko (site specific) in prostorsko pogojenimi vsebinami ter projekti v zvezi z naravno, kulturno in industrijsko dediščino ter zapuščenimi prostori, potrebnimi revitalizacije.
Brane Širca se je rodi leta 1971 v Ljubljani in leta 2003 diplomiral na Arthouse – Visoka šola za risanje in slikanje, pri mag. Darku Slavcu in dr. Tanji Mastnak v Ljubljani. Bil je na več študijskih potovanji, izpopolnjevanjih in rezidencah doma in v tujini. Soustanovitelj in predsednik Kulturno umetniškega društva VIČ ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P. ŽivI in ustvarja v Ljubljani, redno razstavlja po Sloveniji in tujini, prejel je tudi nekaj priznanj in nagrad, udeležuje se simpozijev in kolonij. Vodi grafične in likovne delavnice za otroke in odrasle, likovno je opremil tudi nekaj publikacij. Občasno sodeluje z JSKD in ZPML ter sorodnimi društvi na področju kulturnih dejavnosti. Pri svojem ustvarjanju in delih uporablja različne pristope in materiale, raziskuje različne tehnike od kiparstva, grafike do slikanja. Zanimajo ga različni vidiki človeškega življenja, prepričanj in vrednot.
NEČAS
Žan Gašperič: Glasba, snemanje in montaža, 2024, 2.37 min.
Videoposnetek govori o lastni izkušnji z iskanjem nečesa nedosegljivega. Zavedanje želje po samoti, in sprejemanjem le tega. Hkrati pa postavlja vprašanja o osamljenosti, ki je včasih odsotna, saj oseba hrepeni po samoti, drugič pa je izrazito prisotna.
Žan Gašperič (2001) končuje dodiplomski študij fotografije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V svoji umetniški praksi raziskuje in združuje zvok, gib in vizualno. Leta 2022 se je udeležil plesnih delavnic na Poljskem in v Grčiji, kjer je tudi kot mentor vodil skupine otrok s posebnimi potrebami. V času študija je razstavljal na več skupinskih razstavah, med drugim v Galeriji Fotografija, Galeriji Dobra vaga, v okviru belgijske umetniške akademije ESA St-Luc v Bruslju in na skupinski študentski razstavi Ponjava 3 (Tobačna/Objekt 2, Ljubljana, 2023), kje je sodeloval s performansom (v posebni iz svojih del ustvarjeni obleki). Leta 2023 je na natečaju Tresk zmagal v kategoriji za najboljšo dokumentacijo glasbenega dogodka. Razstava v galeriji Alkatraz je bila umetnikova prva večja samostojna predstavitev.
PREOBRAZBA
Avtorska skupina dijakinj in dijakov programa umetniška gimnazija likovne smeri Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, 2022, 5.58 min.
Manja Ban, Nik Bernot, Tara Bogovič, Anita Boštic, Nik Horvat, Živa Hegler, Maša Hostak Gobec, Ines Jamnik Peternel, Jerneja Janežič, Ana Kerševan, Zoja Kokalj Osolnik, Kevin Kržičnik, Ana Lenič, Renata Ločniškar, Una Loštrek, Katja Luzar, Aina Novinc, Nina Nadj, Jure Nadrah, Maša Alina Marinč, Luka Aleksander Omahen, Maruša Osmak, Ema Pečkaj, Ajda Pogačnik, Aljoša Potokar, Tajda Pristavec, Domink Repac, Ela Rihar, Pia Smolič, Minea Srpčič, Mithra Strojan Rot, Lana Šiler, Zarja Štraus, Tjaša Tasič, Dusk Tomc Vouk, Šana Trček, Maja Zupan, Matic Žigman
Mentorice in mentorji: Damijan Kracina, Nika Oblak, Peter Peterka, Ivo Poderžaj, Kaja Urh, Vita Žerjal Pavlin
Kratek eksperimentalni film Preobrazba je nastal po literarni predlogi Franza Kafke, Preobrazba. Je avtorsko delo dijakov in dijakinj SŠOF, ki je nastalo v sklopu 4 dnevne šole v naravi v Savudriji. V tem času so dijaki in dijakinje pod strokovnim mentorstvom profesorjev SŠOF oblikovali likovno podobo, svetlobo, filmsko sliko ter zvočno podobo. Delo se dotika človekove notranje narave ter širšega družbenega tkiva.
https://oblikovna.si/arhiv/sola-v-naravi-savudrija-2022-3-letnik-ug-ls/
ODVRTENJE
Koncept: Aleksij Kobal & Bojan Krhlanko, 3D animacija: Aleksij Kobal, Glasba: Bojan Krhlanko, 2022, 7.24 min.
Animacija gradi predvsem na post-industrijski atmosferi, kjer se stapljata vizija in demonične slutnje postopnega civilizacijskega razkroja. Kakor da bi se planet spreminjal v nekakšno prvobitnost. Po drugi strani je samo vizualizacija nezavednega, ki se vztrajno zariva v zavest urbanega sveta. Je le 3D animacija post-industrijske atmosfere ali paslika nekdanje heroične podobe razvoja ...
Aleksij Kobal, rojen 23. oktobra 1962 v Kopru, je leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in priredil več samostojnih razstav, med njimi najbolj odmevne: Starless – zgodba o Prešnici, Providence, Časovne rane, Poroka stoletij, Prepovedano mesto in Nocturno. Med leti 2004 in 2008 je sodeloval z glasbeno skupino The stroj. Leta 2009 pa je pri Cankarjevi založbi izšel njegov prvenec z naslovom Glas, leta 2022 pa je pri založbi Sanje izšlo njegovo drugo knjižno delo Topologija Zlatoroga. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada leta 2016. Živi in dela v Ljubljani, kot svobodni umetnik.
Bojan Krhlanko se je rodil 30.4.1985 v Celju. Kot samouk na bobnih si je izkušnje nabiral v lokalnih rock skupinah kot so: Hc-3o, Borelija, Mismana, Aperion. Leta 2001 ga je k sodelovanju povabila skupina The Stroj, s katero je prvič nastopil na odmevnejših prireditvah kot: Stockton Riverside Festival v Angliji, BBC music Live in Leeds (Anglija). Koncerti s skupino The Stroj so sledili po festivalih širom Evrope, državah na Balkanu ter Singapurju. Leta 2004 je s skupino The Stroj soustvaril glasbeno-plesno predstavo Začasno Avtonomna Cona v Cankarjevem domu. Kot član skupine The Stroj je prejel Zlati grb Občine Laško ter nastopal v Latviji, Litvi, Estoniji ter Belgiji za promocijo slovenske glasbe v okviru evropske prestolnice kulture. V istem letu se je vpisal na Celovški konzervatorij za glasbo v Avstriji, smer: jazz- pop bobni, pri Erichu Bachtraeglu. Dodatno se je izobraževal ali pa bil soudeležen na delavnicah pri mentorjih: Matt Penman, Aaron Goldberg, Jimmy Cobb, Adam Nussbaum, Mario Gonzi, Wallter Grassman, Don Menza, Seamus Blake. Leta 2012 je diplomiral z odliko pri profesorju Klemens Marktl-u. Mestoma še vedno sodeluje s posamezniki ali skupinami kot so: Jani Moder, Marko Črnčec, Igor Lumpert, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Jure Pukl, Karen Asatrian, Simone Zanchini, Peter Ugrin, Ana Bezjak, Vasko Atanasovski, RTV Big Band Slovenije, Rob Bargard, Prasanna, The Stroj, Strojmachine, Aperion, Free Willys, Doris Šegula, Samo Ivačič, Goran Bojčevski, Vitja Balžalorsky, Joris Teepe, Daniel Sadownick, Jošt Drašler, Igor Leonardi, Janez Škof in Čompe, Ludovik Material in mnogimi drugimi.
Trenutno ustvarja s skupinami in posamezniki kot so: Litošt, BiK 3, Igor Matkovič, Boštjan Simon: There Be Monsters, Cromatik 5, Samo Šalamon trio, Brest, Kukushai. Kot član omenjenih sestavov je igral na festivalih: Festival Boben in Lajna, Festival Arsana, Max Klub Jazz Festival, Jeff, Lent Festival, Brda Contemporary music Festival, Valjevo Jazzfest (Srbija), OCT-LOFT Jazz Festival (Kitajska), Fernates Jazz Festival (Hrvaška), Singapore Arts Festival (Singapur), Festival Zvončki in trobentice, Festival 18. Mednarodnega Srečanja Saksofonistov, Jazz Cerkno, Festival Slovesnkega jazz in drugih.
Bil je mentor večih bobnarskih delavnic v Laškem, predavatelj na Boomfestu 2015 ter mentor na Days Of Thunder 2014.
Kot pedagog je poučeval na: Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, Glasbeni šoli Kamnik, Glasbeni šoli Celje ter Glasbeni šoli Ptuj.
V letu 2017 je postal stalni član skupine Laibach s katero redno nastopa na velikih koncertnih prizoriščih širom cele Evrope in Azije.
KO SONČNI ŽAREK POLJUBI ZEMLJO: Dušan Zidar
Avtorska glasba: skladatelj in izvajalec Cveto Kobal, 2024, 3.27 min.
Metaforični naslov videa, 'Ko sončni žarek poljubi zemljo', odstira preprost dogodek, ki se zgodi v točno določenem obdobju leta, ko sončna svetloba v interierju ustvari dramatičen prizor. Ta prizor lahko opišemo kot gledališče senc, kjer sta glavna akterja svetloba, ki proseva skozi kristalno strukturo stekla, in veter, ki nežno ziba drevesne liste. Igra senc traja, dokler se sonce ne premakne za svojo kotno širino. Preprosta, a vseeno zapletena senzacija, ki jo poznajo in opevajo različne kulture, je človeštvu botrovala tudi pri razvoju Camere obscure, ki ni postala zgolj preprosta opazovalna 'škatla', ampak tudi globok koncept subjektivnosti. Preprost naravni pojav tako postane izhodišče za kompleksen odnos dojemanja stvarnosti, ki nas vsakič znova navdihuje.
Dušan Zidar je bil rojen v Ljubljani leta 1962; diplomiral na ALUO, kjer je končal tudi podiplomski študij kiparstva. Imel je številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in tujini. Od leta 2000 deluje tudi kot profesor na Univerzi Maribor, Pedagoška fakulteta, Oddelek za likovno umentost. Področje ustvarjanja: Likovna umetnost, intermedijska umetnost.
KOLAPS
Jasmin Avdić in Boris Beja, 2024, 4.53 min.
Površina triglavskega ledenika se z vsakim letom manjša. Preko romantičnega in realističnega slikarstva lahko na platnih ocenjujemo njegovo veličino, ki je je danes ostalo le še za vzorec. Video z naslovom Kolaps s pomočjo embalaže ilustrira taljenje, minevanje in razkrajanje. S človekovo voljo se nad goro zliva bela akrilna tekočina, ki kot volja posameznika razkraja s plastiko naravo. Razkroj embalaže pa je še eden od perečih problemov našega vsakdana in prostora v katerem živimo. Če smo se v preteklosti srečevali ob vodnjakih, se danes srečujemo ob smetnjakih. Te polnimo z najrazličnejšo embalažo, na eni strani smeti pospravljamo in jih odmikamo iz našega bivanjskega prostora, po drugi strani pa naravi nalagamo vsak dan na tone bremena tudi v obliki smeti. Triglavska veduta se na koncu razkroji, morda kot upanje, da bi se tako zgodilo z vsemi smetmi.
Jasmin Avdić (1996) rojen v Tuzli, BiH je glasbenik in videast. Trenutno živi v Ljubljani, Slovenija. Leta 2019 je pridobil naziv diplomirani inženir informatike. Trenutno je študent na magistrskem študiju Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerza v Ljubljani. Je soustanovitelj kolektiva Triptih in projekta A-ALT. Leta 2023 je objavil svoj prvi album z naslovom Texture.
Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovni tehnični fakulteti v Ljubljani, smer grafična tehnika, 2009 in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na oddelku za kiparstvo diplomiral leta 2013. V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor v družbeno kritiko, ki razgalja simptome sodobne družbe.
PESEM KITOV
Žoel Kastelic, 2021, 2.56 min.
Sinhroni gibi kita in potapljačice ob potopih v podvodni svet prikazujejo vez človeka z naravo, ki se jo čedalje manj zavedamo in jo pozabljamo. Pozabljamo sproščenost in igrivost, ki jo vidimo v kitovih skokih iz vode. Ali je to še mogoče vrniti v naša življenja?
Žoel Kastelic je rojena v Ljubljani 1995. Leta 2014 je zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Od leta 2015 ustvarja kratke animirane filme v katerih pogosto obravnava teme narave in morja. Leta 2017 je začela s študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Video in novi mediji, kjer je leta 2020 za risani animirani film Perje z vonjem morja prejela priznanje ALUO. Z animiranim filmom Pesem kitov je leta 2021 uspešno diplomirala. Animirana filma Perje z vonjem morja in Pesem kitov sta leta 2019 in 2021 prejela posebno omembo DSAF za študijski animirani film. Leta 2024 je uspešno zaključila podiplomski študij na smeri Video, animacija in novi mediji, z animiranim filmov Nov svet, nova sled.
DVORANA 3: ŽIVKO KLADNIK / Projekcije filmov
Živko Kladnik, Črna sreda, 6:17 min.
Režija / Director: Živko Kladnik Igrajo / Cast: Branko, JanezTehnika / Technique: super 8 mm film, barvni, nemi / super 8 mm film, colour, silent film
Živko Kladnik, Večer / Evening, 6:28 min.
KSK Kino skupina Kranj
Realizacija / Production: Živko Kladnik
Tehnika / Technique: super 8 mm film, črno-beli, nemi / super 8 mm film, black and white, silent film
Živko Kladnik, Prvič s kamero / A First With the Camera, 8:03 min.
KSK Kino skupina Kranj
Tehnika / Technique: super 8mm film, črno-beli, nemi / super 8 mm film, black and white, silent film
Živko Kladnik, Škiz in črni Peter / Trull and Black Pete, 2:21 min.
Škiz / Trull: Gros Borut
Črni Peter / Black Pete: Kokalj Vlado
Luč / Set lighting: Vehovec Matjaž
Kamera / Camera: Hrovat Janez
Scenarij in Režija / Screenwriter and director: Živko Kladnik
Tehnika / Technique: 16 mm film, črno-beli, nemi / super 8 mm film, black and white, silent film
Živko Kladnik, Odkrivam Ameriko / I Discover America, 7:08 min.
Realizacija / Production: Živko Kladnik
Tehnika / Technique: super 8mm film, črno-beli, nemi / super 8 mm film, black and white, silent film
Živko Kladnik, Ste vi čebelica Žužu / Are You Žužu the Bee, 2:13 min.
Tehnika / Technique: super 8mm film, črno-beli, nemi / super 8 mm film, black and white, silent film
Živko Kladnik, Klinično mrtev / Clinically Dead, 10:21 min.
Živko Kladnik, Merc, Draga, Joži
Tehnika / Technique: super 8 mm film, barvni, nemi / super 8 mm film, colour, silent film
Kolofon
Produkcija: Bežigrajska galerija 2 / MGML
Kustos: Miloš Bašin
Umetniki: Živko Kladnik, avtorice in avtorji
Oblikovanje: Miloš Bašin, Marko Tušek
Besedilo: Miloš Bašin, avtorice in avtorji, Žoel Kastelic, Živko Kladnik
Urednika: Miloš Bašin, Žoel Kastelic
Tehnična ureditev: Marko Tušek
Fotodokumentacija: Živko Kladnik
Prevod v angleščino: Dunja Elikan
Jezikovni pregled: Dunja Elikan
Promocija: Marina Mihelič Satler
Tehnična izvedba: Miloš Bašin, Hana Černivec, Žiga Sever, Studio Cotič-Trojer d.o.o. Vizualne komunikacije
Projekt je omogočila: Mestna občina Ljubljana
Lokacija
Vodovodna 3
1000 Ljubljana
T 01 43 64 057
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com
Odpiralni čas
torek do petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
nedelje in ponedeljki: zaprto
24. in 31. december: 10:00–14:00
1. januar, 1. november in 25. december: zaprto
Vstopnice
Vstop prost.