Razstava razkriva umetnikovo bogato ustvarjalno pot, ki se kaže v raznoliki izraznosti posameznih vsebin in zajema vpogled v izbrana dela iz zbirk galerij in zasebnih zbirk.
Bogdan Borčić je začetke svoje slikarske in grafične ustvarjalnosti zaznamoval v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V prvih letih po končanem študiju, se je v daljšem časovnem obdobju, pod vplivom primorskega okolja in ribiške ikonografije, izrazil v povsem realističnih motivih – mreže, vrše, trnki in ostali ribiški pribor, kasneje še z motivi školjke. V zreli ustvarjalni dobi je, tako v slikarskih kot v grafičnih delih, razvil prepoznavno sporočilnost v novo izraznost, ki postane vse bolj nepredmetna in izrazito minimalistična. Z racionalno izpeljanimi in konceptualno abstraktnimi rešitvami t. i. visokega modernizma, je ustvaril  nepozabne motive Vrat, ki so nastajali v različnih obdobjih in cikel Atelje iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjem ustvarjalnem obdobju so njegova dela zaznamovali spomini na preživete strahote, ki jih je kot sedemnajstletnik doživel v koncentracijskem taborišču Dachau. Z Dachauskim ciklusom je kot pričevalec predstavil pretresljivo osebno izpoved in ustvaril likovni dokument neposrednega pričevanja grozot, ki jim je bil priča.
Svojo izjemno ustvarjalno pot, ki jo je vseskozi bogatil in jo vse do zadnjega dopolnjeval, je zaključil leta 2014.  
Bogdan Borčić se je rodil 26. septembra 1926 v Ljubljani, kjer je živel do leta 1980. Med letoma 1943 in 1944 je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena in risarsko šolo pri Francetu Goršetu. Leta 1944 so ga internirali v Dachau. Po drugi svetovni vojni je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji: F. Mihelič, G. A. Kos, B. Jakac, R. Debenjak, N. Pirnat in S. Pengov), kjer je diplomiral leta 1950 in leta 1952 končal podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici.
Med leti1952 in 1957 je bil zaposlen kot profesor v gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval risanje in umetnostno zgodovino. Kasneje je deset let vodil likovni oddelek v Centru za estetsko vzgojo (pozneje: Pionirski dom). Izpopolnjeval se ja na študijskih potovanjih po Evropi. Od leta 1958 do 1959 je ustvarjal v ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do leta 1984  prav tam na grafičnem oddelku. Leta 1979 je predaval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku Likovne akademije v Monsu v Belgiji.
Kot ustvarjalec risb, slik, grafik, ilustracij in objektov je razstavljal na okoli 190 samostojnih razstavah ter sodeloval na številnih skupinskih razstava pri nas in v tujini. Za umetniško ustvarjanje je prejel več kot petdeset nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini. Njegove umetnine so del pomembnih zbirk doma in v tujini.
Od leta 1980 je živel v Slovenj Gradcu, kjer je umrl 24. aprila 2014.