Glasbeni festival s koncerti elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe nadaljuje 40-letno tradicijo, ki se je v Bežigrajski galeriji začela že leta 1977.

---

Torek, 18. april, ob 19.00
Saeta feat. Tinkara Kovač, koncert sodobne glasbe ob 40. letnici skupine SAETA
Miloš Bašin – tolkala, ljudska glasbila; Aleš Gasparič – flavte, okarina, piščali; Lado Jakša – pihala, klaviature; Boštjan Perovšek – računalnik, zvočna okolja; Jože Slak – tabla, tolkala; Tinkara Kovač – glas, flavta 

Skupina SAETA je bila ustanovljena leta 1977 in takrat se je konstituirala kot prva in edina skupina, ki je v glasbeni usmeritvi združevala organizirano improvizacijo, elemente eksperimentalne glasbe na podlagi različnih partiturnih zapisov in navodil za izvajanje, elemente minimalistične (repetitivne) glasbe ter v živo izvajano ali posneto elektroakustično glasbo različnih zvočnih izvorov. To usmeritev je ohranila do danes. Uveljavila se je tako doma (Cankarjev dom v Ljubljani, Evropski mesec kulture, manjši kraji po Sloveniji) kot tudi v mednarodnem prostoru (nastopi po Evropi od Pariza (Bienale mladih, Muzej modernih umetnosti) do Gradca (Štajerska jesen) in na prostoru nekdanje Jugoslavije (Beograd – Evropski festival minimalne glasbe, Druga nova muzika, Opatija − Muzičko stvaralaštvo Jugoslavije). Leta 2002 je s sodelovanjem skladateljev iz Slovenije, Francije, Srbije in Črne gore pripravila prireditev "O-zvočenje 1".
Tinkara Kovač je glasbenica, pevka, diplomirana flavtistka, producentka ter avtorica glasbe in besedil. S svojimi številnimi in raznolikimi zasedbami je do sedaj odigrala preko 800 koncertov po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Italiji. Med pomembnejša svetovna sodelovanja na odru in v studiu uvršča Iana Andersona (Jethro Tull), Roberta Planta (Led Zeppelin), Carlosa Nuneza, Dana Laveryja, Massima Bubolo, Bungara in Paula Millnsa. Izdala je petnajst studijskih albumov. 

---

Sreda, 19. april, ob 19.00
Koncert zvenečih skulptur "Zven kamna, ki te prevzame"
Zveneče skulpture so nastale kot del glasbeno-dramskega projekta "Zeleno polje, rdeča prst – zapisi o umetnosti" skladatelja Pavla Mihelčiča.
Producent projekta ZVENEČE SKULPTURE: Društvo Slovenski tolkalni projekt
Koncept: Franci Krevh, Alenka Vidrgar
Akustika kamnitih skulptur: Matevž Bajde, Franci Krevh, Alenka Vidrgar, Dragica Čadež, Boštjan Lapajne
Glasbo bo z besedili Marka Kravosa, Cirila Zlobca, Srečka Kosovela, Andreje Humar in Pavla Mihelčiča povezovala Veronika Žurga.  

Kamnom na pot …
Litofoni (grško lithos – kamen) so glasbila, ki temeljijo na kamnitih ploščah. So prosto nihajoče uglašene oblike iz kamna, ki so razporejene po tonskem zaporedju, nanje pa lahko igramo melodično linijo. Samostojna skulptura iz kamna, iz katere lahko izvabljamo zvok, ni litofon, ampak govorimo o zvočni skulpturi. Prav tako ni litofon kamen, ki ima več neopredeljenih tonskih višin, za katere niso značilne sestavljene melodije.
Nekoč in …
Kamna navadno ne dojemamo kot materiala za izdelavo glasbila, vendar je povsem možno, da je bil prvi. Z gotovostjo lahko govorimo, da je zvok izdelave in uporabe kamnitega orodja ter orožja prebudil človekovo zavedanje o ritmu. Zagotovo določene kamenine zvenijo lepše, prijetneje, dlje kot druge, vendar strokovnjaki arheo-muzikologi utemeljeno domnevajo, da so po kameninah udarjali tudi zaradi ustvarjanja zvoka: za komunikacijo, obredno vlogo ali pa je bila primarna tudi glasbena vloga. Mogoče je govoriti tudi o sočasni večnamenskosti. Vidno na primeru Mikronezije, kjer domačini še dandanes meljejo korenine na velikem kamnu, ki ob udarjanju – mletju korenin z manjšimi kamni zveni.
Poleg zvenenja nekaterih kamnov lahko pri nekaterih definiramo tudi določljivo in jasno tonsko višino. Lahko jih sestavimo oziroma razporedimo in nanje igramo melodijo – to so litofoni. Takšne sete kamnov so arheologi našli v Vietnamu, kjer izum kljub časovni umestitvi v obdobje 2000 let pr. n. št. še vedno uporabljajo v obredne namene. Podobni seti kamnov se pojavijo tudi na drugih koncih sveta. V nekaterih predelih Daljnega vzhoda so bili prav tako del glasbene tradicije dvorov. Na Kitajskem so bili kamni v obliki črke L obešeni na stojalo in so nanje udarjali s kladivom.
V 19. stoletju je vzbrstelo zanimanje za litofone v Angliji. Kar nekaj posameznikov je izdelalo uglašene litofone v obliki ksilofonov in jih uspešno predstavljalo širši publiki (Rock Harmonicom, Till Family Rock Band).
… danes!
Danes glasbenike, skladatelje in ljubitelje zvoka kamen močno privlači; priča smo različnim, največkrat unikatnim projektom, ki kamen uporabljajo kot glasbilo, kot zvočno sprostitev, dopolnilno zdravljenje, velikokrat pa gre samo za zvočne skulpture, ki vrednost črpajo predvsem iz vizualne percepcije.
Projekt Zveneče skulpture je raziskovalni projekt iskanja zvoka v kamnu in glini – oblika zasleduje potrebe zvoka in daje materialu vizualno vrednost. V tokratnem projektu predstavljamo tri litofone in kar nekaj zvočnih skulptur. Želimo, da bi ZVENEČE SKULPTURE spodbudile interdisciplinarno sinergijo – geologi, fiziki in glasbeniki lahko v tem najbolj primarnem materialu poiščemo nove priložnosti. Pedagogi ne smemo zamuditi priložnosti in pokazati, da so stvari okoli nas, tudi kamni, lahko glasbilo, če jih tako uporabljamo.
Franci Krevh         

Pavel Mihelčič je skladatelj, glasbeni kritik in pedagog. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1963 diplomiral iz kompozicije, podiplomski študij na isti ustanovi – pri profesorju M. Bravničarju – pa leta 1967. Deloval je kot profesor na Akademiji za glasbo ter urednik oddaj resne glasbe na Radiu Slovenija. Komponira za raznovrstne zasedbe, predvsem komorne in orkestralne. 

Odprtost glasbenim vplivom in novim idejam vodi osem akademskih tolkalcev, zbranih v skupini SToP (Slovenski tolkalni projekt), v zanimive projekte.

Franci Krevh je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani (tolkala) pri prof. Borisu Šurbku. Je član Orkestra Slovenske filharmonije, ansambel za sodobno glasbo MD7 in ansambel za staro glasbo Capella Carniola. 

Alenka Vidrgar se je leta 1958 v Ljubljani. Študirala je na Pedagoški akademiji in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1985 je končala podiplomski magistrski študij pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju, dr. Jožefu Muhoviču in dr. Tomažu Brejcu. Med študijem kiparstva, grafike, keramike in vizualnih komunikacij je raziskovala tudi medij fotografije. Prejela je nagrado zlata ptica. Njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Arhitekturni muzej v Ljubljani, v zbirki Kabineta slovenske fotografije v Kranju in v zbirki Moderne galerije v Ljubljani. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter postavila več javnih kiparskih del doma in v tujini. Že dvajset let vodi kiparske delavnice klesanja kamnitih form, ki potekajo v kamnolomu Lesno Brdo. Za otroke je napisala knjige Glina, Leteča riba in Igrača zate. 

Matevž Bajde je diplomiral iz tolkal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1997 je član Orkestra Slovenske filharmonije. Igra tudi v Trobilnem ansamblu Slovenske filharmonije in je član Slovenskega tolkalnega projekta in v drugih orkestrih. 

Dragica Čadež Lapajne se je rodila leta 1940 v Ljubljani. Leta 1963 je diplomirala na oddelku za kiparstvo na ALU v Ljubljani in leta 1965 končala podiplomski študij, smer kiparstvo, pri prof. Borisu Kalinu. Zaposlena je bila kot redna profesorica za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sedaj uči honorarno keramiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Razstavlja od leta 1965 na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem času pa tudi v bronu in keramiki. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad, med njimi nacionalno nagrado Prešernovega sklada. Njena dela so v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Večino je podarila zbirki Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Leta 2010 je izšla monografija Sarivala Sosiča: Dragica Čadež, Zgodba o drevesu, v založbi Galerije Božidar Jakac. 

Boštjan Lapajne je bil rojen leta 1972 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1998 pri prof. Bojanu Gorencu. Končal je magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer video.
Posvetil se je umetniškemu videu, slikanju in sodelovanju med zvrstema. Sodeluje pri založbah in izdajah različnih knjig. Pred letom je izdal svojo avtorsko otroško slikanico, izšla je doma in v tujini.
Živi in dela v Ljubljani. 

---

Četrtek, 20. april, ob 19.00
 Martin Lumbar, koncert indijske glasbe s sitarjem  
Martin Lumbar je kot otrok prevzel glasbeni dar od svojih staršev in ga ponesel v svet s Kekčevo pesmijo (v filmu Srečno Kekec). Je skladatelj, pevec in instrumentalist (kitara, flavta, table, sitar, ustna harmonika), učitelj glasbe (profesor razrednega pouka). Sitar in table je Martin Lumbar študiral kot podiplomski študij v New Delhiju pri znanih izvajalcih indijske klasične glasbe, tudi pri Raviju Shankarju.