Ljubljana
MGML
Štefan Planinc: Novi svetovi
© Tomo Jeseničnik

Bežigrajska galerija 2

Vodovodna 3
1000 Ljubljana

T 01 43 64 057
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com

torek–petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
ponedeljek, nedelja, prazniki: zaprto

Vstop prost.

Štefan Planinc: Novi svetovi

Risbe, slike, gvaši in lepljenke 1958–2009

11. 1. 2017–25. 3. 2017

Pregledna razstava Štefana Planinca temelji na delih, v katerih je upodobitev človeške in živalske figure še komaj vidna in razpoznavna. Razstavljeno je okoli sto del iz vseh obdobij njegovega likovnega ustvarjanja. 

Naprej v prizore iz Novih svetov
Prav vse kar je vidno in doživeto, tako človeške kot živalske oblike ter oblike iz predmetnega sveta ljudi se spreminjajo v nove, fantastične oblike in likovne kompozicije, ki skupaj tvorijo dinamične likovne dogodke. V svoji delih je Štefan Planinc ustvaril svoj razpoznaven likovni svet. Svet, ki ga venomer na novo uresničuje v mnogih prizorih njegovih umetnin. Njegovi, novi konkretni prizori so uresničeni kot kompleksne umetnine. Vidni svet planeta Zemlja je zaznaven, viden in prisoten in se hkrati seli v novi domišljijski svet skrajno estetskih umetnin. Hkrati nas videnja uresničena v njegovih delih nas selijo v druge svetove. Te je mnogokrat ustvaril z obrobji obzorij. Kot da bi želel, da odpotujemo skupaj z njim v prihodnosti njegovih novih Svetov. Njegova videnja in likovna ustvarjanja nas selijo v njegova nova fantastična likovna dela in njihove Nove svetove.
Miloš Bašin    

Fantastični prasvetovi Štefana Planinca
Štefan Planinc je duhovni kozmopolit, ki se enako domače počuti v rojstni Ljubljani, v istrskem mestu umetnikov Grožnjanu, na študijskih potovanjih ali pa v domišljijskem romanju h gori sanj na drugi strani sveta. S tenkočutno bravuro je stkal obsežne nize slik velikega formata, ki žarijo v žlahtnem prepletu asociacij in se svobodno ter brez omejitev in po cesti, ki se perspektivično izgublja v nedoločljivem horizontu, sprehajajo skozi čase, prostore ter družbene in kulturne kontekste različnih civilizacij. Ljudje so na njih okamneli v biomorfne kreature ali ožičene robotizirane homunkule, aktivno vlogo pa velikokrat prevzemajo živali. Še obsežnejša je skoraj nepregledna serija del na papirju, ki s svojo polnostjo in tehnično dovršenostjo, ne glede na izbrano risalo in način tehnične izvedbe, presegajo običajni domet risbe in ustvarjajo popolno doživetje. A če je barva, tako na papirju kot v večjem formatu na platnu, kljub grotesknosti figuralnih upodobitev vendarle tudi nosilka liričnega vzdušja in poetičnega videnja, so risbe s tušem ali izvedbe v mešani tehniki, pri katerih je v ospredju prav tako kot britev ostra in natančna črta s tušem, tiste, ki bolj neposredno kot slike podčrtavajo srhljivo odtujenost in tesnobnost njegovega sveta. Na papirju so se še jasneje izrisale upodobitve človeških nečimrnosti in naglavnih grehov, bolj predrzno in neposredno se je odstrla kulturna povrhnjica lažne morale. V našem času, ko se včasih zazdi, da ne deluje skoraj noben vrednostni sistem več, je umetnik morda znova poklican, da se kot Štefan Planinc obrača k sebi in vase ter k dejavnemu odslikavanju neposrednih, vsakdanjih ali pa domišljijskih, nezavednih ambientov, kot si, prekvašeni z umetniško refleksijo, podajajo roko z duhovnimi prostranstvi človeškega vedenja v nepregledni zakladnici preteklih dob in nelagodnih razgledov v prihodnost.  
Marko Košan (odlomek iz besedila v katalogu Fantastični prasvetovi, Koroška galerija likovnih umetnosti, 2015) 

Štefan Planinc se je rodil  8. septembra 1925 v Ljubljani. Leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Zatem se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. G. A. Kosu (1954). Študij je končal na slikarski specialki na isti ustanovi pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Po letu 1962 ustvarja likovne umetnine v mnogih likovnih tehnikah in serijah z naslovi: Pokrajine (1963) , Prasvet, Ceste, NLP (1968), Zoon politikon (1970), Silfe (1974), Španski ciklus (1988), Novi prasvet (1990), Nazaj v prasvet (1994). Leta 1965 je dobil nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo, 1970 Župančičevo nagrado, leta 1984 Jakopičevo nagrado. Večkrat je bil nagrajen za mladinsko ilustracijo (tri Levstikove nagrade v letih 1958, 1959, 1963), Župančičevo nagrado (leta 1970) in Jakopičevo nagrado (1984), Leta 2008 je prejel Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Med pomembnimi tujimi nagradami zlato medaljo na XIX. Bienalu del Fiorino v Firencah. Na 8. Slovenskem bienalu ilustracije v Ljubljani leta 2008 je prejel nagrado za življenjsko delo. Leta 2005 je podaril Koroški galeriji likovnih umetnosti 135 slik, 271 del na papirju in 40 ilustracij. Leta 2006 je bila predstavitev umetnikove donacije. Njegove ilustracije so objavljene v več kot kot sto knjigah, časopisih ter revijah. Živi v Ljubljani.

Kolofon

Kurator: Miloš Bašin

Bežigrajska galerija 2

Vodovodna 3
1000 Ljubljana

T 01 43 64 057
F 01 43 66 958
E bezigrajska.galerija1.2@gmail.com

torek–petek: 10:00–18:00
sobota: 10:00–14:00
ponedeljek, nedelja, prazniki: zaprto

Vstop prost.