KVARTET BERLIN-TOKIO (Nemčija, Japonska, Izrael, Slovenija)

Ugledni komorni ansambel, ki bo predstavil novo odkriti kvartet ruskega komponista Gavrila Popova, je multikulturna skupnost v malem. Njen član je tudi Slovenec, v Ljubljani rojeni violist Gregor Hrabar. Ime Kvartet Berlin-Tokio je četverici glasbenikov predlagal Tošio Hosokava; slavni japonski skladatelj meni, da je »njihovo igranje iskreno, entuziazem in ljubezen do glasbe pa pustita močan vtis«. Besedna zveza Berlin-Tokio ni mišljena kot izpostavitev dveh metropol, temveč predvsem kot most med njima. Prav tovrstne povezave namreč navdihujejo mlade glasbenike ansambla.

Kvartet Berlin-Tokio je bil ustanovljen leta 2011. Mentorsko so nanj vplivali glasbeniki in zasedbe, kot so Oliver Wille, David Alberman, András Keller, Gerhard Schulz, Hartmut Rohde, Johannes Meissl, Jean-Guihen Queyras, Heime Müller, Eberhard Feltz, Kvartet Artemis in Kvartet Arditti. Prvi uspeh je ansambel dosegel že nekaj mesecev po ustanovitvi na znamenitem tekmovanju ARD v Münchnu, kjer je prejel nagrado nemške Glasbene mladine. Leta 2014 je zmagal na mednarodnem tekmovanju godalnih kvartetov Orlando (dobil je tudi nagrado občinstva). Med ostalimi dosežki omenimo drugi mesti na tekmovanju Salieri Zinetti v Veroni in v predstavitvenem ciklu Young concert artists audition New York, tretjo nagrado na tekmovanju Franza Schuberta v Gradcu, drugo nagrado in odličje za najboljšo izvedbo Nielsenove skladbe na tekmovanju Carla Nielsena v Københavnu ter posebno nagrado prix Irène Steels-Wilsing na tekmovanju godalnih kvartetov Quatuors à Bordeaux. Fundacija Irène Steels-Wilsing je kvartetu leta 2014 podelila tudi štipendijo.

Od leta 2014 je Kvartet Berlin-Tokio stalni ansambel v novi koncertni dvorani Rokkatei v Saporu. V sklopu tamkajšnje umetniške rezidence so med drugim posneli vse Bartókove godalne kvartete in Kvartete op. 76 Josepha Haydna.

Cujoši Morija se je violino začel učiti že pri dveh letih in pol. Študiral je pri Jodžiju Kojami, Joko Tabuči, Kumi Sugijama, Takaju Urakavi, Gerardu Pouletu in Stephanu Picardu s poudarkom na komorni glasbi pri Kijošiju Okojami in Nobuko Jamazaki. Z odliko je istočasno diplomiral na Univerzi za glasbo in umetnost v Tokiu in na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja v Berlinu, magisterij pa je končal na hannovrski Univerzi za glasbo, gledališče in medije. V Freiburgu je na mednarodnem tekmovanju Marschner leta 2002 prejel drugo nagrado, na tekmovanju Louisa Spohra leta 2003 pa Bachovo nagrado. Pred ustanovitvijo kvarteta Berlin-Tokio je Morija uspešno nastopal tako solo kot solist z različnimi uglednimi orkestri, kot so Tokijski novi mestni orkester, Sendajski filharmonični orkester, Kjotski filharmonični orkester in Berlinski novi simfonični orkester. Po Japonskem in Evropi je gostoval tudi kot koncertni mojster.

Dimitrij Pavlov, se je rodil v Irkutsku v Rusiji, nato pa leta 1992 z družino emigriral v Izrael. S študijem violine je pričel pri šestih letih v Sankt Peterburgu in nadaljeval na konservatoriju Dunie Veizman v Hajfi in se izpopolnjeval pri Hagaju Šahamu. Bil je član skupine Mladi glasbeniki v Jeruzalemskem centru glasbe in tudi violinist reprezentančnega kvarteta Gertler na Glasbeni šoli Buchmann-Mehta v Tel Avivu, kjer je diplomiral pri Ireni Svetlovi. Nadalje se je izobraževal tudi pri Uweju Martinu Haibergu in v kvartetu Artemis na berlinski umetnostni  univerzi, Oliverju Willeju v Hannovru, Eberhardu Feltzu na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja v Berlinu, Miriam Fried, Ilanu Gronichu, Vadimu Gluzmanu, Šlomu Mintzu in Zaharju Bronu. Kot solist je nastopal z orkestrom Concerto-Orchestra Jeruzalem in Orkestrom Glasbene šole Buchmann-Mehta. K sodelovanju sta ga povabila tudi orkester West-Eastern Divan pod taktirko maestra Daniela Barenboima in Izraelski filharmoničen orkester. Pavlov je štipendist Ameriške-izraelske kulturne fundacije.

Poklicna pot je slovenskega violista Gregorja Hrabarja hitro vodila čez mejo, saj je uspešno doštudiral tako na Akademiji za glasbo v Ljubljani in v Avstriji. Ljubljanska akademija mu je v podelila Prešernovo nagrado. Medtem ko se je učil jazzovsko violino in se intenzivneje ukvarjal s komorno in orkestrsko glasbo, je pričel kot drugi instrument igrat violo. Strast do igranja v zasedbah ga je pripeljala do Berlina, kjer je na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja magistriral iz komorne glasbe. Od leta 2018 je violist pri kvartetu Berlin-Tokio. Zaradi odličnega poustvarjanja je prejel mnoga priznanja in imel številne koncerte po Evropi, Aziji, ZDA in Afriki. Snemal je tudi za radio, televizijo in zgoščenke. Štipendirala ga je fundacija Live Music Now Jehudija Menuhina. Hrabar je tudi predan učitelj. Pridobil je drugi certifikat metode Colourstrings, ki je njegova najljubša ob delu z začetnicami in začetniki. Trenutno gostuje kot predavatelj na Glasbeni akademiji Majumi v Okinavi.

Ruiko Macumoto, rojena v Saporu na Japonskem, je s študijem violončela začela pri Hakuru Moriju in Joširu Uehari. Izobraževala se je na Glasbeni šoli Toho Gakuen in Glasbenem kolidžu Toho Gakuen v Tokiu, nato pa študij nadaljevala pri Davidu Geringasu in Claudiu Bohórquezu na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja in se v komorni glasbi izpopolnjevala pri Eberhardu Feltzu, v kvartetu Artemis na berlinski umetnostni univerzi in pri Oliverju Willeju v Hannovru. Tako diplomirala kot magistrirala je z odliko. Prejela je mnoga odličja in priznanja na raznih tekmovanjih, kot so tekmovanje v violončelu VIVA Hall, violončelistično tekmovanje v Saporu, Japonsko tekmovanje v klasični glasbi in glasbeno tekmovanje JILA. Sodelovala je tudi na številnih festivalih in mojstrskih tečajih, na primer na Glasbenem festivalu v Aspnu, festivalu Ostsee Musikforum in Accademia Musicale Chigiana. Komorno je koncertirala v Berlinski filharmoniji, berlinskem Konzerthausu in tokijskem Suntory Hallu, kot solistka je prav tako nastopala z raznimi orkestri po Japonski in Evropi. Je štipendistka japonske Agencije za kulturne zadeve in berlinske veje fundacije Live Music Now Jehudija Menuhina.

Vstop prost.

Več o koncertu si lahko preberete na tej povezavi.