Razstavljanje na Slovenskem III

Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin na prvem in drugem znanstvenem srečanju v letih 2019 in 2022 sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek tako o samem področju kot o nanj nanašajočih se temah. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni raziskovalci in raziskovalke iz tujine in s tem prispevajo dragocen zunanji pogled na našo razstavno dejavnost.

Izbrane razstave, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja tudi tokrat obravnavamo in presojamo v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Simpozij pričenjamo v času Avstro-Ogrske in se preko fenomena jugoslovanskih razstav, organiziranih še pred letom 1918, pomikamo proti razstavljanju in mednarodnim izmenjavam med obema vojnama. Nekaj predavateljev se posveča razstavljanju umetniških del v neumetnostnih muzejih in kontekstih. Z njimi se časovno premaknemo v obdobje po drugi svetovni vojni in s tem k analizi programskih in političnih usmeritev različnih umetnostnih institucij kot tudi njihovi vlogi pri usmerjanju in določanju likovnega področja na Slovenskem. Vsebine se, tako kot na prvih dveh simpozijih, zgostijo v raziskovanju razvoja pospešene institucionalizacije umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni. Z različnih zornih kotov obravnavajo delovanje nekaterih ključnih akterjev na polju umetnosti v takratnem jugoslovanskem kontekstu, med drugim tudi Zorana Kržišnika kot pomembnega promotorja slovenske in jugoslovanske povojne umetnosti. Zaključujemo z analizami izbranih razstav zadnjih desetletij, njihovih značilnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

- - -

Simpozij poteka  v četrtek, 11. aprila, od 10.00 do 17.50 in v petek, 12. aprila, od 9.30 do 17.30 v slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku; udeležba je brezplačna.

Program, povzetki predavanj ter predstavitve avtorjev in avtoric so dostopni tukaj.

Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).