VSA DELA LUDWIGA VAN BEETHOVNA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO, 1. del

Sonata za klavir in violončelo št. 1 v F-duru, op. 5/1
Gal Faganel, violončelo / Sven Brajković, klavir
12 variacij na temo iz Händlovega oratorija "Judas Maccabäus" v G-duru, WoO 45
Tamara Gombač, violončelo / Maja Gombač Haas, klavir
Sonata za klavir in violončelo št. 3 v A-duru, op. 69
Maruša Bogataj Turjak, violončelo / Aleksandar Serdar, klavir
Sonata za klavir in violončelo št. 4 v C-duru, op. 102/1
Alja Mandič Faganel, violončelo, violončelo / Aleksandar Serdar, klavir 

Beethoven je menda nadvse ljubil zven violončela zaradi njegovega žlahtnega tona v tenorski legi, ki je lahko po eni strani moško resen in po drugi strani gibčen ter vesel. Med inštrumenti mu je bil pomembnejši edino klavir, za katerega je napisal največ skladb. Četudi se sam nikoli ni učil igrati violončela, je bil prvi skladatelj v zgodovini glasbe, ki je za violončelo napisal sonate. Pet sonat je Beethoven napisal v pomembnih obdobjih svojega življenja, v skupnem obdobju 19 let, v katerih je ustvaril kar 96 različnih del. Prvi dve sonati (op. 5) sta bili napisani leta 1796, zgolj leto dni po tem, ko se je preselil iz Nemčije na Dunaj in tam tudi debitiral, zadnji dve (op. 102) pa leta 1815, že na prehodu k svojemu poznemu opusu, ki ga zaznamujejo za tisti čas neobičajne harmonije in postopi in že nakazujejo glasbene trende, ki so se pojavili veliko pozneje. V vmesnem času, leta 1807, je bila napisana še priljubljena sonata op. 69. Na obeh "Beethovnovih" koncertih boste v enem večeru lahko slišali vseh pet Beethovnovih sonat in vse tri cikle variacij, ki jih je Beethoven napisal na različne teme.