[M_oder] Tim Gregorčič: Poletje v mestu ali zakaj vročina ni povsod enaka
V poletnih mesecih lahko temperaturne razlike po mestu zaznamo že v parih korakih. Pojav mestnega toplotnega otoka vpliva na vsakdanje počutje prebivalcev in odpira vprašanje, kako načrtovati bolj prijazno urbano okolje. Na predavanju bomo skozi primer Ljubljane raziskali vzroke za prostorske razlike v segrevanju ter vlogo mestnega rastlinstva pri blaženju vročinskega stresa.
V zadnjih letih je v topli polovici leta vedno več govora o tako imenovanih mestnih toplotnih otokih. Gre za pojav, ko je mesto toplejše od svojega zaledja. Mestni toplotni otok je prisoten tudi v Ljubljani in med drugim vpliva na počutje ljudi.
Zakaj je na nekaterih ulicah poleti občutek vročine skoraj neznosen, medtem ko je že nekaj sto metrov stran precej prijetneje? Zakaj nam je pravzaprav sploh vroče? Kako lahko gradimo ljudem prijaznejša mesta?
Na predavanju bomo spoznali, kako lahko Ljubljano razdelimo na lokalna podnebna območja, ki so odvisna od prostorske strukture in rabe tal. S tem lahko lažje razumemo prostorske razlike v segrevanju mesta. V drugem delu bomo spregovorili o dejavnikih občutenja vročine, ki ni odvisno le od temperature zraka. Na podlagi meritev in računalniških simulacij bomo pokazali, da so lahko razlike v vročinskem stresu med deli mesta zelo velike in kako pomembno vlogo pri njegovem blaženju igra mestno rastlinstvo.
Opis predavatelja:
Tim Gregorčič je geograf in kot mladi raziskovalec zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Deluje na področju klimatogeografije, biogeografije in geografije prsti, raziskovalno motivacijo pa črpa iz naslavljanja sodobnih izzivov, ki izhajajo iz odnosov med družbo in okoljem. V okviru magistrskega dela, ki je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, se je ukvarjal z mestnim toplotnim otokom slovenske prestolnice, prostorskimi razlikami vročinskega stresa ljudi znotraj nje ter vplivom mestnega rastlinstva na njegovo zmanjševanje.